Vir: google, Mariborinfo.com
Letališče Edvarda Rusjana Maribor (LERM), drugo največje mednarodno letališče v Sloveniji, se sooča z resno grožnjo zaprtja. V dopisu, naslovljenem na pristojne organe, družbi Aerodrom Maribor d.o.o. in Aerodrom Nepremičnine d.o.o. opozarjata, da letališče ne izpolnjuje več pogojev iz Zakona o letalstvu, ker upravljavec DRI upravljanje investicij d.o.o. nima več zakonitega dostopa do ključnih nepremičnin. Temelj za to trditev je pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je razglasila pogodbo o stvarni služnosti iz leta 2016 za nično. Dopis, ki je bil poslan v vednost pristojnim institucijam, podrobno opisuje pravne zaplete okoli lastništva in uporabe nepremičnin, potrebnih za obratovanje letališča. Gre za parcele v lasti omenjenih družb, ki jih je Republika Slovenija oziroma DRI uporabljala za dostop do letališča, parkiranje in druge namene. Glavne točke dopisa so:
- Ničnost pogodbe o stvarni služnosti: Sodba Okrožnega sodišča v Mariboru (opr. št. I1 P 25/2020 z dne 21. marca 2024) je ugotovila, da je pogodba št. 2430-16-100079 z dne 16. decembra 2016, na podlagi katere je DRI uporabljal nepremičnine, nična. Te nepremičnine vključujejo parcele z ID znaki 706 195, 706 197, 706 189/4 in 706 186/1 (v lasti Aerodrom Maribor d.o.o.) ter 706 157/7, 706 157/4, 706 157/6 in 706 181 (v lasti Aerodrom Nepremičnine d.o.o.).
- Vprašanja lastništva in razlastitve: Republika Slovenija je bila vpisana kot lastnica teh nepremičnin v zemljiški knjigi na podlagi razlastitvenih odločb Upravne enote Maribor (št. 352-2/2021-6227). Vpis je bil izveden pred dokončnostjo odločb, skladno s tretjim odstavkom 205. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2). Vendar sta bili prvostopenjski razlastitveni odločbi kasneje odpravljeni z odločbama Ministrstva za naravne vire in prostor (št. 35020-60/2022-2550-2 in 35020-61/2022-2550-6, obe z dne 24. februarja 2023). Po mnenju pošiljateljev dopisa to pomeni, da je odpadla pravna podlaga za vpis, in Republika Slovenija ni nikoli postala prava lastnica. Dopis navaja sodno prakso Vrhovnega sodišča RS (npr. sodba II Ps 100/2019 z dne 12. junija 2020), ki poudarja, da ima vpis v zemljiško knjigo le deklaratorno naravo, in da odprava odločb deluje za nazaj (ex tunc), skladno z 281. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
- Neuspešna pogajanja: Kljub ponudbi v oktobru 2024 za odkup nepremičnin ali ustanovitev nove odplačne služnosti, do danes ni prišlo do dogovora. Pošiljatelji krivijo državo za neažurne odzive in spreminjanje pogajalskih izhodišč.
- Neizpolnjevanje pogojev za obratovanje: Na podlagi teh dejstev dopis ugotavlja, da LERM ne izpolnjuje več zahtev iz 103. člena Zakona o letalstvu (ZLet), saj DRI kot upravljavec nima več dostopa do infrastrukture, za katero je bilo izdano obratovalno dovoljenje. V postopku izdaje dovoljenja je bila pogodba o služnosti ključni dokaz za dostop, podprt z mnenjem Službe Vlade RS za zakonodajo. Zdaj pa sodba to postavlja pod vprašaj, kar bi lahko vodilo do začasnega ali trajnega odvzema dovoljenja s strani Agencije za civilno letalstvo.
Kaj to pomeni za letališče in regijo? Dopis ni le obvestilo, temveč resno opozorilo o potencialni krizi za mariborsko letališče, ki je že v preteklosti doživelo turbulentne čase. Spomnimo: leta 2019 so kitajski investitorji, ki so prek družbe Aerodrom Maribor najemali letališče, odpovedali pogodbo, kar je vodilo do prevzema upravljanja s strani državne družbe DRI. Od takrat je DRI sklenila začasne pogodbe z Ministrstvom za infrastrukturo, nazadnje podaljšane za eno leto decembra 2020, vendar se zdi, da se pravni zapleti nadaljujejo. Po Zakonu o letalstvu (ZLet) mora letališče za obratovanje izpolnjevati stroge pogoje, vključno z zagotovljenim dostopom do infrastrukture. Če tega ni, lahko agencija dovoljenje odvzame, kar bi pomenilo zaustavitev letalskega prometa. To bi vplivalo na regijo Podravje. Letališče je pomembno za tovorne in čarterske lete, turizem ter gospodarski razvoj. Trenutno je v pripravi državni prostorski načrt (DPN) za letališče, ki naj bi bil končan prihodnje leto, vključno z načrti za večjo letalsko povezljivost. Vendar bi pravni spor lahko vse to zamrznil. Pošiljatelji dopisa trdijo, da se s tem soglaša tudi Republika Slovenija, kar nakazuje, da bi lahko prišlo do hitrega dogovora. Vendar pa zgodovina kaže na dolgotrajne tožbe – kitajski investitorji so že leta 2020 napovedali odškodninske zahtevke proti državi v višini dveh milijonov evrov zaradi domnevnih kršitev. Če se situacija ne razreši, bi lahko letališče ostalo brez obratovalnega dovoljenja, kar bi vplivalo na zaposlene, obiskovalce in lokalno gospodarstvo. Ministrstvo za infrastrukturo in DRI za zdaj nista komentirala dopisa, vendar se pričakuje, da bodo pospešili pogajanja za odkup ali novo služnost. Regija Maribor, ki se že bori z infrastrukturnimi izzivi, si novega zastoja ne more privoščiti. V CI ADSS bomo spremljali nadaljnji razvoj dogodkov. Naš prispevek temelji na prejetem dopisu in sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru o ničnosti pogodbe ter javno dostopnih podatkih o zgodovini letališča.
Upravljalec letališča DRI sicer trdi, da sodba še ni pravnomočna in zadeve ne morejo komentirati, saj je potrebno počakati na pravnomočnost sodbe.
Sodba je z dne 27.8.2024 postala pravnomočna in izvršljiva dne 11.10.2024.
CI ADSS
