Vir: google, Nova24tv
CI ADSS smo na podlagi naše neodvisne preiskave afere nakupa pravosodne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani, dne 9.12.2024 podali kazensko ovadbo zoper takratno pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan in finančnega ministra Klemna Boštjančiča na specializirano državno tožilstvo RS.
Tokrat pa smo z dodatnimi, novimi ugotovitvami in utemeljenim sumom, podali dopolnitev navedene kazenske ovadbe na SDT RS, zoper aktualnega predsednika vlade Roberta Goloba. Celotno vsebino dopolnitve objavljamo v nadaljevanju.
CIVILNA INICIATIVA AKTIVNI DRŽAVLJANI SAMOSTOJNE SLOVENIJE
p.p. 9,
2311 Hoče
Datum: 7.10.2025
SPECIALIZIRANO DRŽAVNO TOŽILSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE
Trg Osvobodilne fronte 13
1000 Ljubljana
ZADEVA: ROBERT GOLOB, ZAZNAVA UTEMELJENEGA SUMA STORITVE
KAZNIVEGA DEJANJA – DOPOLNITEV KAZENSKE OVADBE
ZVEZA: Kazenska ovadba zoper Dominiko Švarc Pipan in Klemna Boštjančiča,
podana od CI ADSS dne 9.12.2024 na SDT RS
Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije (CI ADSS) na podlagi 146/I,
147/I člena Zakona o kazenskem postopku in Kazenske ovadbe zoper Dominiko Švarc Pipan in Klemna Boštjančiča, podane od CI ADSS dne 9.12.2024 na SDT RS podajamo:
D O P O L N I T E V K A Z E N S K E O V A D B E
V zvezi kazenske ovadbe, navedene v zvezi, katero smo predstavniki Civilne iniciative Aktivni državljani samostojne Slovenije podali dne 9.12.2024 na Specializirano državno tožilstvo RS, smo na podlagi zbranih obvestil in materialnih dokazov utemeljeno osumili, da sta minister za finance Republike Slovenije Klemen Boštjančič, roj. 1.9.1972 v Ljubljani in nekdanja ministrica za pravosodje Republike Slovenije Dominika Švarc Pipan, roj. 9.7.1978 v Slovenj Gradcu, izvršila kaznivo dejanje Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po čl. 257/I-II KZ-1 RS, v zvezi s čl. 25/I KZ-1 in čl. 20/II KZ-1 RS, saj sta v sostorilstvu in naklepno zaobšla zakonske predpise in si več predpisov prilagodila po svoje, da sta lahko nezakonito realizirala nakup nepremičnine na Litijski cesti 51 v Ljubljani, za potrebe slovenskega pravosodja, ter sebi ali komu drugemu omogočila pridobitev večjo premoženjsko korist.
CI ADSS smo v nadaljevanju z neodvisno preiskavo, zbranimi obvestili in materialnimi dokazi ugotovili, da je pri zgoraj navedenih utemeljenih sumih kaznivih dejanj aktivno in naklepno, kot sostorilec sodeloval predsednik vlade R Slovenije Robert Golob, roj. 23.1.1967 v Šempetru pri Gorici, zaradi česar ga prav tako utemeljeno sumimo storitve kaznivega dejanja Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po čl. 257/I-II KZ-1 RS, v zvezi s čl. 25/I KZ-1 in čl. 20/II KZ-1 RS.
V nadaljevanju podajamo podrobno obrazložitev in utemeljitev naših navedb, dejstev in dokazov.
O B R A Z L O Ž I T E V:
V naši kazenski ovadbi, navedeni v zvezi, smo podali utemeljen sum, da je tedanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan kot ministrica ministrstva za pravosodje, najvišja predstavnica pravosodja, 28.12.2023 podpisala pogodbo o nakupu nepremičnine na Litijski cesti 51 v Ljubljani, za potrebe slovenskega pravosodja. Pri tem kot odgovorna oseba Ministrstva za pravosodje v sostorilstvu z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem poskrbela, da je pogodba, sestavljena le na štirih straneh, po sistemu videno-kupljeno in brez vseh finančnih varovalk, po hitrem postopku podpisana, ter naslednji dan, 29.12.2023, kupnina v celoti plačana iz sredstev proračuna Republike Slovenije, v višini cca. 7.700.000 €, od tega so bila v višini 6.500.000 € nezakonito zagotovljena sredstva iz proračunske rezerve. Pri tem je Dominika Švarc Pipanzlorabila svoj položaj, zaobšla ter po svoje priredila zakonske predpise o ravnanju z javnimi, proračunskimi sredstvi, s čimer je sebi ali komu drugemu omogočila pridobitev večje premoženjske koristi.
Prav tako je minister za finance Klemen Boštjančič nezakonito zagotovil in prerazporedil proračunska sredstva v višini 6.500.000 € iz proračunske rezerve za nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani. Pri tem je Klemen Boštjančič zlorabil svoj položaj in zakonske predpise, zaobšel in po svoje priredil zakonske predpise o ravnanju z javnimi, proračunskimi sredstvi ter omogočil sebi ali komu drugemu pridobitev večjo premoženjsko korist.
Ugotovljeno je, da se je v procesu prostorskih zahtev za pravosodje in s tem povezanih javnofinančnih posledic predlagateljica Dominika Švarc Pipan nesporno in jasno zavedala, saj je o potrebah o nakupu stavbe dne 2. 2. 2023, ko je Vlada RS obravnavala in potrdila besedilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu, o tem govorila s predsednikom Vlade RS Robertom Golobom. V tem pogovoru je, kot izhaja iz njenega e-poštnega sporočila, omenjala stavbo podjetja IMP, d.d., ki bi lahko s strani tedanje ministrice Dominika Švarc Pipan predhodno identificirani oziroma poznani površini, ustrezala potrebam Upravnega sodišča RS, ki pa ni bila na trgu za prodajo, prodaja stavbe podjetja IMP, d.d. tudi v javno dostopnih virih ni bila oznanjena.
O tem je še istega dne, 2. 2. 2023, ob 11:36 uri, obvestila tudi g. Gojkoviča, g. Žiga Čepeta, tedanjega vodjo kabineta tedanje ministrice in g. Andreja Omerzela (Andrej Omerzel), občana, pogodbenega svetovalca za področje digitalizacije v pravosodju (ni bil zaposlen na Ministrstvu za pravosodje). Vse naslovnike e-poštnega sporočila je pozvala, »da se o tej temi pogovorijo na kolegiju naslednji ponedeljek«, t.j. 6. 2. 2023 (na ta kolegij je bil očitno povabljen tudi g. Andrej Omerzel, glede točke nakupa stavbe IMP, d.d., kar sicer po vsebini z ministrstvom sklenjene pogodbe ni sodilo v njegovo vsebinsko področje dela in svetovanja).
G. Gojkovič je tedanjo ministrico, Žiga Čepeta in Andreja Omerzela seznanil, da se pripravlja analiza prostorskih potreb pravosodnih organov in da se zbirajo »vse možne lokacije za nakup in umestitev pravosodnih organov.« Navedel je še, da je najdena rešitev zagotavljanja dodatnih finančnih virov za izvedbo nakupa, ki pa terja po v odgovoru zapisanih besedah g. Gojkoviča, podporo predsednika Vlade (PV) in Ministrstva za finance (MF). Predlagal je, kot predhodno že tedanja ministrica Dominika Švarc Pipan, da se o tej temi pogovorijo na naslednjem kolegiju. Isti dan, 2. 2. 2023, je ob 13:02 uri, z elektronsko pošto tedanja ministrica Dominika Švarc Pipan potrdila prejem informacije g. Gojkoviča, jo označila z »odlično« in potrdila obravnavo te teme na naslednjem kolegiju, 6. 2. 2023.
Iz zapisa sestanka z dne 5. 10. 2023, ki je potekal v sejni sobi Kabineta ministrstva za pravosodje, izhaja:
»…s strani pripravljavcev Analize stanja javne infrastrukture na področju pravosodja – segment sodišč seznanjena z možnimi variantami reševanja prostorske problematike sodišč v Ljubljani, da je ponudba poslovnih prostorov v Ljubljani zelo omejena, da povpraševanje presega ponudbo, da se izvedba nekaterih večjih projektov izgradnje novih poslovnih prostorov ali odmika oz. bodo na voljo šele čez cca 3 leta ali kasneje. Na tem sestanku je Dominika Švarc Pipan posebej izpostavila, da bi gradnja nove sodne stavbe trajala predolgo in pohvalila predloge možnih rešitev. Dejala je, da projekt gradnje nove sodne stavbe nima politične podpore, da je to predsednik Vlade Robert Golob jasno povedal vrhu sodstva ob koncu leta 2022 in da v prihodnjih dveh letih za to v proračunu ni namenjenih sredstev. Da je v medijih in na sestankih s pravosodnimi organi tudi večkrat izpostavila, da je potrebno pristopiti k reševanju prostorskih problemov na drug način, zato se ji zdi logično in izvedljivo, da se k reševanju prostorske problematike pristopi po scenariju B, ki predvideva nakup stavb, saj da gradnja tudi manjših stavb pomeni več letne investicije in da v času visokih cen gradnje to predstavlja negospodarno ravnanje.
Dominika Švarc Pipan je bila dne 5. 10. 2023, na osnovi na sestanku podane informacije o prispelih ponudbah v okviru informativnega javnega zbiranja ponudb za nakup poslovnih prostorov v Ljubljani, seznanjena z analizo ponudbe na trgu nepremičnin in pregledom ponudb na trgu poslovnih nepremičnin v Ljubljani. V okviru informativnega javnega zbiranja ponudb je bila kot najugodnejša ponudba dana s strani podjetja Rajski vrt d.o.o. za poslovno stavbo na Litijski cesti 51, Ljubljana (1.500 €/m2, kar skupaj znaša 7,7 mio €). Pri tem je bila Dominika Švarc Pipan opozorjena, da za realizacijo nakupa katere koli stavbe ni zadostnih sredstev v proračunu Ministrstva za pravosodje za leto 2023, 2024 in 2025.
Dominika Švarc Pipan je bila s prestavitvijo Projektne naloge zadovoljna in je želela s to nalogo ter z vsemi analizami seznaniti ministra za finance. Menila je, da teh 7,7 mio € za stavbo na Litijski cesti 51 Ljubljana ne bi smel biti problem za proračun, za upravno sodišče pa bi to pomenilo končni premik in rešitev v najkrajšem možnem času. Dominika Švarc Pipan je poudarila, da bo šla k ministru za finance in predsedniku vlade in da bo naredila vse, da bo ta sredstva zagotovila. S tem se bo po njenem mnenju sledilo strategiji, ki si jo je zadala – zagotovitev lastnih prostorov sodišč, zmanjševati najemne prostore in sodišča v Ljubljani združiti na nekaj lokacij v lastniških prostorih.
Dominika Švarc Pipan je na podlagi tega na sestanku odredila preveritev stanja sredstev v proračunu Ministrstva za pravosodje ali drugje za nakup stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani že v letu 2023, odredila je, da se pregledajo možnosti financiranja preko leasinga in odredila, da se nemudoma naročijo in izvedejo cenitve zemljišč, ki so v upravljanju Ministrstva za pravosodje, s čimer je želela ministru za finance Klemnu Boštjančiču in predsedniku Vlade pokazati, da pri reševanju prostorskih težav sodišč v Ljubljani ne gre samo za črpanje proračunskega denarja, temveč da bo s prodajo zemljišč ministrstvo za pravosodje sredstva tudi prispevalo v proračun.« Ovaditelj poudarja nenavadno prvino izrečeno s strani obdolženke na sestanku, da je istega dne prejela poročilo o najprimernejši lokaciji, katero je torej že istega dne sama označila kot najboljšo izmed danih rešitev, kar nedvomno kaže na subjektivno odgovornost; dejstvo, da ni potrebovala časa za analizo in odločanje med več ponujenimi lokacijami, pomeni, da je že na sestanek prišla odločena favorizirati nepremičnino na Litijski 51 Ljubljana.
Dominika Švarc Pipan je v funkciji ministrice in s tem odgovorne osebe Ministrstva za pravosodje predlagala, vodila in sodelovala na številnih pogovorih z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem in njegovimi sodelavkami in sodelavci, kjer so potekala usklajevanja za zagotovitev sredstev za nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani.
Jasno, zavestno in načrtno je predlagala zagotovitev proračunskih sredstev za nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, ob zavestni pomoči ministra za finance Klemna Boštjančiča in njegovih sodelavk in sodelavcev, in sicer državne sekretarke Saše Jazbec, državne sekretarke Gordane Pipan, Mojce Pirnat in še nekaterih, tudi zagotovila.
Vlada RS je ob podpori (glasovanju ZA) Dominike Švarc Pipan in finančnega ministra Klemna Boštjančiča na dopisni seji 22. 12. 2023 s sklepom nezakonito prerazporedila sredstva iz proračunske rezerve v višini 6.500.000 € na proračunsko postavko Ministrstva za pravosodje. Pri tem Ministrstvo za pravosodje ni poslalo niti vloge za prerazporeditev teh sredstev, kar pomeni, da se je prerazporeditev sredstev izvedla zgolj na podlagi dogovora med Dominiko Švarc Pipan in finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem, ter šele nato na podlagi sprejetega Sklepa Vlade RS. Dominika Švarc Pipan, je kot odgovorna oseba proračunskega uporabnika, in kot prava uka oseba vedela, da gre za nezakonit predlog in nezakonito ravnanje pri prerazporeditvi sredstev iz proračunske rezerve.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot je določeno v 48. členu Zakona o javnih financah. Sredstva proračunske rezerve se tako uporabljajo v skladu z Zakonom o javnih financah, Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna RS ter drugimi predpisi, ki urejajo porabo proračunskih sredstev. Poleg navedenih pravil je pri porabi sredstev proračunske rezerve potrebno spoštovati tudi Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, saj ureja pogoje in način porabe sredstev proračuna RS pri odpravi posledic naravnih nesreč ter odpravi posledic škode v kmetijstvu ter pogoje in način njihovega pridobivanja oz. dodeljevanja.
Sredstva proračunske rezerve se po 48. členu Zakona o javnih financah uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. O uporabi sredstev do višine 2 % v proračunu načrtovane proračunske rezerve odloča vlada na predlog Ministra za finance, o uporabi sredstev, ki presegajo 2 % pa odloča državni zbor s posebnim zakonom.
Ob zavedanju Dominike Švarc Pipan, da gre za nezakonito prerazporeditev sredstev iz proračunske rezerve, je zavestno, načrtno in naklepno, očitno s ciljem zagotovitve proračunskih sredstev za nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, prispevala k potrditvi Sklepa Vlade RS, z dne 22. 12. 2023, in Sklepa Vlade RS, z dne 28. 12. 2023, in s tem zavestno in načrtno ter naklepno omogočila nadaljnje postopke za nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani.
Na podlagi tega je Dominika Švarc Pipan, kljub opozorilom zaposlenih na Ministrstvu za pravosodje, in ob zavedanju kršitev procesnih rokov, oblastno, zavestno in načrtno ter naklepno od zaposlenih na Ministrstvu za pravosodje zahtevala pripravo vseh potrebnih dokumentov za nadaljevanje procesa nakupa poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani.
Z zbranimi obvestili in dokazi smo v CI ADSS ugotovili, da je v konkretnem primeru nakupa poslovne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani, Ministrstvo za pravosodje (MP), dne 22. 12. 2023 na zahtevo Ministrstva za finance, na Ministrstvo za finance (MF) posredovalo dopis/prošnjo za odobritev izjeme pri uvrstitvi novega projekta v proračun »Nakup poslovnih prostorov v Ljubljani za potrebe pravosodnih organov«. Ministrstvo za finance je vlogo sprejelo, obravnavalo in jo potrdilo kot ustrezno in dopustno ter še istega dne, t. j. 22. 12. 2023 na Vlado RS posredovalo vladno gradivo za prerazporeditev sredstev na projekt 2030-23, nakup poslovne stavbe na naslovu Litijska cesta 51, Ljubljana, ki je bilo potrjeno s sklepom vlade RS dne 22. 12. 2023. Pri tem opozarjamo, da navedeni projekt v Načrtu razvojnih programov sploh ni obstajal.
Neposredni uporabnik mora gradivo za vlado poslati v mnenje DP najmanj 20 dni pred sejo vlade, na kateri bo predvidoma obravnavano gradivo. Dne 27. 12. 2023 je Služba Vlade RS za zakonodajo podala pozitivno mnenje na predlog uvrstitve novega projekta v NRP 2023–2026. Soglasje na vladno gradivo je podalo tudi Ministrstvo za finance. S sklepom vlade št. 41013-120/2023/5, z dne 28. 12. 2023, se je projekt 2030-23-17 – Nakup poslovnih prostorov v Ljubljani za potrebe PO, uvrstil v veljavni NRP 2023-2026. Sklep vlade je bil podlaga za podpis kupoprodajne pogodbe.
Za uvrstitev projekta v NRP je bilo treba v planirano vrednost projekta zajeti le tisti del, ki predstavlja strošek projekta. Še pred uvrstitvijo projekta v NRP, je vlada s sklepom, dne 22. 12. 2023, odločila, da se razporedijo sredstva iz proračunske postavke 7608 – Tekoča proračunska rezerva na proračunsko postavko 298710 – Investicije in investicijsko vzdrževanje zgradb PO, NRP 2030-23-0017, v višini 6.500.000,00 €. Pri tem Ministrstvo za pravosodje predhodno sploh ni posredovalo vloge za prerazporeditev teh sredstev.
V javnosti se je predstavljajo, da je šlo za razporeditev sredstev iz splošne proračunske rezervacije, kar je popolno zavajanje javnosti in lažnivo prikazovanje dejanskega stanja. Ministrstvo za finance je razporedilo sredstva iz proračunske rezerve na proračunsko postavko Ministrstva za pravosodje – investicije in investicijsko vzdrževanje zgradb PO.
V skladu z določili 48. člena ZJF (oblikovanje in uporaba sredstev proračunske rezerve) se v proračunu zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Ta sredstva se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. O uporabi teh sredstev vlada obvešča Državni zbor s pisnimi poročili. Določila od 128. do 131. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS določajo, da se sredstva proračunske rezerve uporabljajo v skladu s 48. čl. ZJF in omenjenim Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna RS, pri čemer morajo biti izpolnjeni pogoji iz ZJF, nato se odpre postavka proračunske rezerve, kjer mora biti že iz naziva postavke razviden namen porabe teh sredstev).
Vsled navedbam financiranje nakupa poslovne stavbe ne bi bilo potrebno izvesti v letu 2023, saj ta nakup ni sodil med namene, za katere se v skladu s 48. čl. ZJF namenijo sredstva iz proračunske rezerve. Vsi deležniki in odgovorne osebe so bili seznanjeni s potrebnimi dejstvi in okoliščinami, ter so po naših podatkih celo uslužbenci Ministrstva za pravosodje predhodno podvomili v možnost izvedbe plačila nakupa predmetne nepremičnine iz proračunske rezerve ter o tem pravočasno in jasno opozorili takratno ministrico Dominiko Švarc Pipan.
Gotovo pa so vse odgovorne osebe, minister za finance Klemen Boštjančič, državna sekretarka ministrstva za finance Saša Jazbec, državna sekretarka ministrstva za finance Gordana Pipan, generalna direktorica direktorata za proračun Mojca Pirnat, in dolgoletni predsednik Računskega sodišča RS Igor Šoltes, v času procesa nakupa stavbe državni sekretar Ministrstva za pravosodje, vedeli za določila Zakona o javnih financah in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS, a so ta določila zavestno, načrtno in naklepno kršili.
Gotovo pa so vse odgovorne osebe Službe Vlade RS za zakonodajo vedele za določila Zakona o javnih financah in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS, a so ta določila tudi oni zavestno, načrtno in naklepno kršili.
Z izvedbo vseh predpisanih dokumentov, izvedenih aktivnosti, sprejetih odločitev in danih nalog podrejenim uslužbencem Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za finance, je moč utemeljeno trditi, da so minister za finance Klemen Boštjančič, takratna ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, Služba vlade za zakonodajo, Vlada RS in predsednik Vlade RS Robert Golob, s svojim ravnanjem kršili določila Zakona o javnih financah, saj so za izvedbo nakupa predmetne nepremičnine nezakonito prerazporedili sredstva iz proračunske postavke 7608 – Tekoča proračunska rezerva, na proračunsko postavko 298710 – Investicije in investicijsko vzdrževanje zgradb PO, NRP 2030-23-0017, v višini 6.500.000,00 €.
Pravilnik o izvrševanju proračuna določa obvezne sestavine pogodbe v primeru predplačila, kar pa v prodajni pogodbi za stavbo na Litijski 51 v Ljubljani ni bil več primer. Tako je bila sklenjena prodajna pogodba, ki ni vsebovala predplačila, pač pa plačilo celotne kupnine v nenormalno (neobičajno) kratkem roku. V takšnem primeru so vse variante zavarovanja kupnine opcijske, torej dogovorjene s pogodbo med kupcem in prodajalcem, za kar pa v konkretnem primeru, zaradi nerazumne odločitve ministra za finance Klemna Boštjančiča in tedanje ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan o nakupu poslovne stavbe na Litijski cesti 51v Ljubljani, dne 22. 12. 2023, to je bil petek, dan pred štiridnevnimi prazniki in so se strokovni uslužbenci obeh ministrstev in vladnih služb na delovna mesta v zelo okrnjeni zasedbi, zaradi dopustov med enimi in drugimi prazniki, vrnili šele v sredo, 27. 12. 2023, torej dva dneva pred rokom za plačilom kupnine, očitno ni bilo mogoče dogovoriti v pogodbi. Uslužbencem tako ni bila dana možnost, da bi o dodatnih zavarovanjih kupnine sploh uskladili s prodajalcem in jo kasneje tudi realizirala. Namreč iz same pogodbe je razbrati, da ne vsebuje prav nikakršnega zavarovanja, da v pogodbi ni naveden niti en sam element zavarovanja in da niso ponujene nikakršne naknadne garancije v primeru neugodnosti na strani prodajalca. Takšna pogodba je sama po sebi izkaz izkrivljenega namena s strani kupca, kajti ovaditelju ni znano, da bi se katerakoli nepremičnina za državo kupovala, ne da bi bila zavarovana.
Minister za finance Klemen Boštjančič in tedanja ministrica za pravosodje Dominike Švarc Pipan sta z odločitvijo, da se nakup izvede najkasneje do 29. 12. 2023, sprejela nezakonito odločitev, saj nakup stavbe ni predstavljal neobhodne nujnosti, kar se dokazuje s tem, da Ministrstvo za pravosodje do decembra 2024 ni pristopilo niti k obnovi stavbe, ki jo je takoj po nakupu javno napovedala tedanja ministrica Dominika Švarc Pipan.
Minister za finance Klemen Boštjančič in tedanja ministrica za pravosodje Dominike Švarc Pipan sta z odločitvijo, da se nakup izvede najkasneje do 29. 12. 2023, zavestno tvegala pomanjkljive dogovore v pogodbi in se z nerazumno odločitvijo (minister za finance Klemen Boštjančič je, dne 18. 12. 2023, sporočil, da proračunskih sredstev za ta namen ni in da se stavba ne kupi, zato so se aktivnosti za pripravo pogodbe ustavile vse do 22. 12. 2023) podvrgla morebitnim sankcijam, ki jih takšna tveganja lahko sprožijo.
Očitno so nejavna intenzivna usklajevanja med tedanjo ministrico za pravosodje Dominike Švarc Pipan in ministrom za finance Klemnom Boštjančičem (sestanki, e-poštna korespondenca), verjetno na zahtevo oziroma z vplivom nepooblaščene osebe ali oseb nanju, imela za posledico, da je minister za finance Klemen Boštjančič le dva (2) dni kasneje (ob nespremenjenih dejstvih in okoliščinah) sprejel povsem nasprotno odločitev, s katero je zagotovil sredstva iz proračunske rezerve za nakup poslovne stavbe na Litijska cesta 51 v Ljubljani. S to odločitvijo je minister za finance Klemen Boštjančič, odločil in sprožil vse nadaljnje aktivnosti za zagotovitev sredstev za nakup poslovne stavbe na Litijska cesta 51 v Ljubljani ter s tem povezane obveznosti uslužbencev (obveznost izvršljivosti odločitev oziroma sklepov Vlade RS in navodil ministrov). Pristojne službe Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za finance, ki so sodelovale pri pripravi pogodbe in drugih nujnih dokumentov, so bile izpostavljene hudemu časovnemu pritisku in očitno tudi politično-oblastnem pritisku, ki se je nadgradil v sprejem oblastnih odločitev Vlade, na podlagi česar so bile sprejeti za proračunske uporabnike in njihove odgovorne osebe zavezujoči sklepi, ki so svojo odgovornost izvršitve prenesli v obliko delovne obveznosti zaposlenih (priprava dokumentacije).
V CI ADSS utemeljeno sumimo, da je Ministrstvo za finance z odločitvijo ministra Klemna Boštjančiča, da se nakup poslovne stavbe na Litijska cesta 51 v Ljubljani izvede najkasneje do 29. 12. 2023, zaobšlo oz. si prilagodilo več svojih predpisov, predvsem tistih, ki predpisujejo roke pri zaključevanju proračuna za iztekajoče se leto.
Dominika Švarc Pipan z objavo na Facebook profilu, dne 28. 12. 2023, dokazuje, da je pri nakupu nepremičnine na naslovu Litijska cesta 51, Ljubljana, sodelovala z ministrstvom za finance kot tudi s celotno vlado, pri čemer se je dobro zavedala, da je nepremičnina potrebna temeljite obnove, saj je objavila naslednji zapis:
»Korak za korakom uresničujemo naš strateški cilj na področju zagotavljanja prostorskih pogojev za nemoteno in bolj učinkovito delo sodišč – postopni umik iz neracionalnih in vse dražjih najemniških struktur v lastniške. Hvala tudi Ministrstvu za finance in celotni vladi za posluh, da smo lahko hitro izpeljali ugoden in smiseln posel, s katerim bomo po adaptaciji prostorov zagotovili optimalne pogoje za delo, zlasti za Upravno sodišče, ki je ob vse večjih pristojnostih v alarmantni prostorski stiski. S ciljem omogočiti hitrejše izvajanje postopkov – po tem, ko smo poleti z novelo Zakona o upravnem sporu že okrepili postopkovne mehanizme in kadrovske pogoje za boljše izvajanje upravnih sporov.«
Vse naše zgornje navedbe dokazujejo utemeljenost storitve kaznivih dejanj, ki jih očitamo tedanji ministrici za pravosodje Dominiki Švarc Pipan in ministru za finance Klemnu Boštjančiču, saj sta kot uradni osebi ali javna uslužbenca izrabila svoj položaj in prestopila meje uradnih pravic, ki so jima bile zaupane, ter s tem prizadejala škodo javnim proračunskim sredstvom, hkrati pa domnevno pridobila drugemu (prodajalcu poslovne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani), ali morebiti tudi sebi, iz teh sredstev večjo premoženjsko korist.
Kot uradni osebi, javna uslužbenca ter pooblaščeni odgovorni osebi, uporabnika javnih sredstev, ki pri naročanju, pridobivanju, upravljanju teh sredstev ali razpolaganju z njimi, sta zavestno kršila predpise, opuščala dolžno nadzorstvo, drugače povzročila in omogočila nezakonito ali nenamensko uporabo javnih sredstev, sebi ali komu drugemu omogočila pridobitev večjo premoženjsko korist, čeprav sta predvidevala, oziroma bi morala in mogla predvidevati, da lahko zaradi tega za javna sredstva nastane večja premoženjska škoda in je ta tudi res nastala. Oba sta v celotnem procesu nakupa stavbe vzajemno sodelovala, bila z vsemi postopki seznanjena, koordinirala aktivnosti ter podrejenim uslužbencem naročala pripravo potrebnih dokumentov in izvedbo potrebnih procesnih dejanj za nakup stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, pri tem pa zavestno kršila zakone in druge predpise, opuščala svoje nadzorstvo, očitno nevestno ravnala v službi, čeprav sta predvidevala ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega večja škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, ki je tudi res nastala.
Ob tem pa gre za nesporno dejstvo, da je pri teh nezakonitostih aktivno sodeloval tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je kot najodgovornejši v vladi potrdil in soglašal z nezakonitim prerazporejanjem proračunskih sredstev za nakup pravosodne stavbe na Litijski 51, Ljubljana, kar je razvidno iz neposredne vloge vlade pri tem poslu in vladni potrditvi, da so lahko hitro izpeljali »ugoden in smiseln posel.«
Vse naše navedbe temeljijo na materialnih, listinskih dokazih, zbranih obvestilih, veljavni zakonodaji in javno dostopnih in preverljivih informacijah, zato predlagamo, da v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi temeljito preučite tudi našo dopolnitev kazenske ovadbe. Namreč, od podaje kazenske ovadbe dne 9.12.2024 nismo zaznali odziva ali aktivnosti po njej, čeprav so naši utemeljeni sumi neovrgljivi in materialno dokazani, iz medijskega poročanja pa je razvidno, da so v tej aferi ovadeni le nekateri uslužbenci pravosodja in prodajalec Vežnaver. Zdi se nam nesprejemljivo, da ste zaobšli po naših prepričanjih in dokazih glavne akterje celotnega nezakonitega posla, Dominiko Švarc Pipan, Klemna Boštjančiča in predsednika vlade Roberta Goloba, katerih kaznivo vlogo smo vam nazorno prikazali in utemeljili. Srčno upamo, da ste ves ta čas vodili temeljito preiskavo za potrditev naših navedb in boste sedaj nas in javnost presenetili s sodno preiskavo ali še bolje, z obtožnico, v nasprotnem se bomo potrudili, da se bo celotna Slovenija vprašala o kompetentnosti, zakonitosti, integriteti in sposobnosti pravosodja.
Hkrati z navedenim smo od zanesljivih oseb pridobili elektronska sporočila, v katerih je nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan štiri mesece po tem, ko je dne 15.2.2024 odstopila kot ministrica, iz svojega zasebnega elektronskega naslova ……..@g…..com, sedanji pravosodni ministrici Andreji Katič, predsedniku vlade Robertu Golobu in notranji pravosodni revizorki Suzani Hötzl, pošiljala sporočila, v katerih je pritiskala nanje z jasno zahtevo, da ji tudi v času, ko ni več ministrica, izročijo osnutek in končno poročilo notranje revizijskega nadzora za nakup pravosodne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani, katerega je izdelala revizorka Hötzlova, saj je smatrala, da je pristojna za podajo svojega mnenja in pogledov na celotno zadevo, še posebej potem, ko je bila seznanjena, da se ji v poročilu očitajo sumi kaznivih dejanj. Ker ji poročila niso posredovali, jim je grozila v pravnimi posledicami. V tej dopolnitvi kazenske ovadbe vam prilagamo pet navedenih sporočil, iz katerih je razviden neposreden javni pritisk z grožnjo pravnih ukrepov na funkcionarje pravosodnega ministrstva in predsednika vlade. Prosimo, da tudi te navedbe preučite v smislu suma kaznivega dejanja.
Prosimo, da naše navedbe po uradni dolžnosti potrdite še s svojimi spoznanji, ugotovitvami, dokazi in preverjanji, ki ste jih dolžni opraviti, da zakonsko potrdite naše dokaze in ugotovitve.
Obveščamo vas, da bomo s podano kazensko ovadbo seznanili vse kompetentne slovenske medije in javnost.
Poslano:
1 x naslov
1 x arhiv CI ADSS
CI ADSS
About the Author
1 thought on “DOPOLNITEV KAZENSKE OVADBE ZOPER PREDSEDNIKA VLADE ROBERTA GOLOBA V AFERI NAKUPA PRAVOSODNE STAVBE NA LITIJSKI 51 V LJUBLJANI – PODAN UTEMELJEN SUM KAZNIVEGA DEJANJA ZLORABE URADNEGA POLOŽAJA V SOSTORILSTVU”