Vir: google, N1info.si
Datum: 9.12.2024
SPECIALIZIRANO DRŽAVNO TOŽILSTVO
Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili
Trg Osvobodilne fronte 13
1000 Ljubljana
ZADEVA: KLEMEN BOŠTJANČIČ IN DOMINIKA ŠVARC PIPAN, ZAZNAVA
UTEMELJENEGA SUMA STORITVE VEČIH KAZNIVIH DEJANJ – KAZENSKA OVADBA
Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije (CI ADSS) na podlagi 146/I in 147/I člena Zakona o kazenskem postopku podajamo:
K A Z E N S K O O V A D B O
Predstavniki Civilne iniciative Aktivni državljani samostojne Slovenije na podlagi zbranih obvestil in dokazov utemeljeno sumimo, da sta minister za finance Republike Slovenije Klemen Boštjančič, roj. 1.9.1972 v Ljubljani in nekdanja ministrica za pravosodje Republike Slovenije Dominika Švarc Pipan, roj. 9.7.1978 v Slovenj Gradcu, izvršila kaznivo dejanje Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po čl. 257/I-II KZ-1 RS, v zvezi s čl. 25/I KZ-1 in čl. 20/II KZ-1 RS, saj sta v sostorilstvu in naklepno zaobšla zakonske predpise in si več predpisov prilagodila po svoje, da sta lahko nezakonito realizirala nakup nepremičnine na Litijski cesti 51 v Ljubljani, za potrebe slovenskega pravosodja, ter sebi ali komu drugemu omogočila pridobitev večjo premoženjsko korist.
V nadaljevanju podajamo podrobno obrazložitev in utemeljitev naših navedb, dejstev in dokazov:
O B R A Z L O Ž I T E V:
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po čl. 257/I-II KZ-1 RS, v zvezi s čl. 25/I KZ-1 in čl. 20/II KZ-1 RS, saj je kot ministrica ministrstva za pravosodje, najvišja predstavnica pravosodja, 28.12.2023 podpisala pogodbo o nakupu nepremičnine na Litijski cesti 51 v Ljubljani, za potrebe slovenskega pravosodja. Pri tem kot odgovorna oseba Ministrstva za pravosodje v sostorilstvu z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem poskrbela, da je pogodba, sestavljena le na štirih straneh, po sistemu videno-kupljeno in brez vseh finančnih varovalk, po hitrem postopku podpisana, ter naslednji dan, 29.12.2023, kupnina v celoti plačana iz sredstev proračuna Republike Slovenije, v višini cca. 7.700.000 €, od tega so bila v višini 6.500.000 € nezakonito zagotovljena sredstva iz proračunske rezerve. Pri tem je Dominika Švarc Pipanzlorabila svoj položaj, zaobšla ter po svoje priredila zakonske predpise o ravnanju z javnimi, proračunskimi sredstvi, s čimer je sebi ali komu drugemu omogočila pridobitev večje premoženjske koristi.
Dominika Švarc Pipan je v funkciji ministrice in s tem odgovorne osebe Ministrstva za pravosodje sprejela odločitev, da se projekt izgradnje nove sodne stavbe ne bo izvedel, kar je podkrepila z naročenim dokumentom – Analizo prostorske problematike na področju pravosodja, s poudarkom na sodiščih. Pri tem je skupaj z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem zagotovila, da Ministrstvo za finance ni podalo soglasja k oddaji javnega naročila za izdelavo projektne dokumentacije s prvonagrajenim natečajnikom podjetjem Bevk Perović arhitekti, projektiranje, d.o.o. v višini 7.658.550,00 € z DDV, s čimer je Dominika Švarc Pipan, v sodelovanju z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem, onemogočila podpis pogodbe o izdelavi projektne dokumentacije za novo sodno stavbo v Ljubljani, glede na sprejet sklepa Vlade RS, št. 41003-10/2022 z dne 18. 8. 2022, kar je Dominiki Švarc Pipan omogočilo enostavnejšo uresničitev načrtovanega cilja nakupa stavbe na Litijski cesti 51, v Ljubljani, kar je utemeljevala kot nujnost zagotovitve ustreznih prostorov za sodišča v Ljubljani, posebej Upravnega sodišča RS.
Dominika Švarc Pipan je bila predlagateljica predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu. Kot predlagateljica in podpisnica predloga Zakona je bila v času priprave in posredovanja predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu Vladi RS in Državnemu zboru RS, seznanjena z nujnimi prostorskimi potrebami Upravnega sodišča RS. Seznanjena je bila tudi s pisanjem vodstva Upravnega sodišča RS glede prostorskih potreb. V predlogu zakona Dominika Švarc Pipan, kot odgovorna oseba in predlagateljica ni navedla ocene potrebnih finančnih sredstev (in s tem finančnih posledic predloga Zakona) sredstev za zagotovitev potrebnih prostorov za delovanje Upravnega sodišča RS v skladu z znanimi prostorskimi potrebami.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu
V besedilu predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu je predlagateljica zapisala (str. 30):
[…] »V novem mandatu je Ministrstvo za pravosodje pripravilo nov predlog Zakona o spremembah Zakona o upravnem sporu (EVA 2022-2030-0019).« […]
V besedilu predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu je predlagateljica Dominika Švarc Pipan zapisala, da bo kot predstavnica predlagatelja sodelovala pri delu Državnega zbora in delovnih teles (str. 36):
»9. NAVEDBA, KATERI PREDSTAVNIKI PREDLAGATELJA BODO SODELOVALI PRI DELU DRŽAVNEGA ZBORA IN DELOVNIH TELES
dr. Dominika Švarc Pipan, ministrica za pravosodje,
dr. Sebastjan Zbičajnik, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje,
dr. Igor Šoltes, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje,
Miha Verčko, generalni direktor Direktorata za civilno pravo, Ministrstvo za pravosodje.«
Dokaz:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (Vlada RS, 2. 2. 2023)
35. redna seja Vlade Republike Slovenije, Sporočilo za javnost, 2. 2. 2023
https://www.gov.si/novice/2023-02-02-35-redna-seja-vlade-republike-slovenije
35. redna seja Vlade Republike Slovenije, Sporočilo za javnost, 2. 2. 2023, celotno sporočilo
https://www.gov.si/assets/vlada/Seja-vlade-SZJ/2023/02-2023/sevl35.docx
S kadrovskimi in posledično prostorskimi potrebami Upravnega sodišča RS, posebej v Ljubljani, je bila predlagateljica novega predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu Dominika Švarc Pipan seznanjena že s prehodnim predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (EVA: 2021-2030-0018 z dne 22. 11. 2021), kjer je na str. 17 navedeno:
[…] »Sodstvo pričakuje, da bodo z večjim številom razpisanih obravnav nastopile tudi težave s prostori, posebej na sedežu sodišča v Ljubljani.« […]
»V srednjeročnem obdobju sodišče načrtuje obvladati število prejetih zadev, zmanjšati število nerešenih zadev in skrajšati čas reševanja zadev, kar bi bilo dosegljivo z zagotovitvijo dodatnih kadrov, posebej sodnega osebja in sodnikov, z zagotovitvijo primernih prostorov za učinkovito izvajanje sodne oblasti, izdelavo tipiziranih obrazcev sodnih pisanj tudi za upravni spor ter nenazadnje tudi s prilagoditvijo veljavne zakonske ureditve upravnega spora.«
Dokaz:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu, ki ga je Vlada RS, potrdila in posredovala v Državni zbor RS, 2. 2. 2023, je po seji Vlade RS predstavila tedanja ministrica Dominika Švarc Pipan.
V besedilu predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu je predlagateljica, tedanja ministrica Dominika Švarc Pipan, podpisala dokument z naslednjo vsebino:
»3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA
Zakon bo imel finančne posledice za državni proračun in ne bo imel finančnih posledic za druga javna finančna sredstva.
- Za implementacijo predloga tega zakona bodo na Upravnem sodišču RS in Vrhovnem sodišču RS potrebne določene kadrovske okrepitve.
- Na Upravnem sodišču RS se pri potrebah po dodatnih kadrih upošteva t. i. kabinetno sojenje, ki pomeni ekipe sodnika, strokovnega sodelavca in sodnega zapisnikarja. Ob nespremenjenem številu sodnikov bo za zagotovitev učinkovitega sojenja po tem principu treba na novo zaposliti 10 strokovnih sodelavcev in 17 sodnih zapisnikarjev, zaradi povečanja obsega dela (večje število glavnih obravnav, dodaten obseg sodne uprave, povečanje števila zaposlenih) pa tudi enega informatika, kar vse skupaj letno znaša 571.294,00 € dodatnih sredstev.
- Predlagane procesne rešitve pa bodo vplivale tudi na povečanje pripada zadev najvišjega sodišča v državi. Z namenom zagotavljanja sojenja v razumnem roku in preprečitve še nadaljnjega kopičenja nerešenih zadev na oddelku bo zato nujna okrepitev s petimi strokovnimi sodelavci, za kar bodo potrebovali dodatnih 142.500,00 € letno.
- Zaradi zagotovitve zaposlitve ustreznega števila dodatnega kadra tako na Upravnem sodišču RS kot Vrhovnem sodišču RS bodo tako potrebna dodatna sredstva v višini 713.794,00€ na letni ravni.
V besedilu predloga Zakona je predlagateljica, Dominika Švarc Pipan, navedla (str. 15):
(d) Preliminarna ocena učinkov razvoja sodne prakse in okoliščine zadnjega leta na izvajanje upravnega spora
Upravno področje je kot prednostno področje[1] namenjeno spremljanju reševanja upravnih sporov in izvajanju ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja na tem področju. V srednjeročnem obdobju upravno sodišče načrtuje obvladovanje števila prejetih zadev, zmanjšanje števila nerešenih zadev in skrajšanje časa reševanja zadev, kar bi bilo dosegljivo z zagotovitvijo dodatnih kadrov, posebej sodnega osebja in sodnikov; z zagotovitvijo primernih prostorov za učinkovito izvajanje sodne oblasti, izdelavo tipiziranih obrazcev sodnih pisanj tudi za upravni spor ter nenazadnje tudi s prilagoditvijo veljavne zakonske ureditve upravnega spora. S tem namenom je predlagatelj pripravil predlog novele Zakona o upravnem sporu. Z njo se želi ob povečani prostorski in kadrovski obremenitvi upravnega sodišča zaradi več razpisanih glavnih obravnav zagotoviti učinkovitost sojenja v upravnem sporu ob nespremenjenem standardu pravne varnosti.«
Dokaz:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (Vlada RS, 2. 2. 2023)
Iz besedila predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu nesporno izhaja, da se je predlagateljica predloga Zakona Dominika Švarc Pipan zavedala in bila seznanjena s posledicami zakona na povečano število zaposlenih:
- 10 strokovnih sodelavcev,
- 17 sodnih zapisnikarjev,
- 1 informatika in
- 5 strokovnih sodelavcev (reševanje povečanega pripada zadev).
Finančne posledice na letni ravni, kot izhaja iz predloga besedila zakona, znašajo 713.794,00 € (potrebna dodatna finančna sredstva).
Logična posledica zaposlitev dodatnih 23 oseb (strokovnih delavcev, zapisnikarjev, informatika), pri čemer je pripravljavec predloga Zakona bil predhodno seznanjen o potrebah po dodatnih prostorih Upravnega sodišča RS, je tudi potreba po dodatnem prostoru. Upravno sodišče RS je predlagalo najmanj 23 dodatnih kabinetov za novo zaposlene.
Predlagateljica zakona Dominika Švarc Pipan tega logičnega dejstva in zahteve Upravnega sodišča RS očitno namenoma in načrtno ni upoštevala in tudi ni predvidela kot nujno in nesporno ter logično javnofinančno posledico (niti v času priprave predloga Zakona, niti v času obravnave Zakona, niti v času posredovanja na Vlado RS, niti v času obravnave na Vladi RS, niti kasneje v večmesečnem postopku obravnave besedila zakona v Državnem zboru RS, čeprav je kot predstavnica predlagatelja sodelovala pri delu Državnega zbora in delovnih teles). Predlagateljica predloga Zakona Dominika Švarc Pipan bi morala javnofinančne posledice, ki so povezane z zagotavljanjem nujnega prostora za predvidene nove zaposlitve, ki so posledica predlaganih sprememb Zakona (ki jih je predlagala Dominika Švarc Pipan), popraviti oziroma dopolniti kadarkoli, tudi še v postopku obravnave v Državnem zboru RS. Tudi v tem procesu teh prostorskih zahtev in s tem povezanih javnofinančnih posledic predlagateljica ni predstavila in obravnavala in jih ni posredovala. Je pa se jih predlagateljica Dominika Švarc Pipan nesporno in jasno zavedala, saj je o potrebah o nakupu stavbe še isti dan, to je 2. 2. 2023, ko je Vlada RS obravnavala in potrdila besedilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu, o tem govorila s predsednikom Vlade RS Robertom Golobom. V tem pogovoru je, kot izhaja iz njenega e-poštnega sporočila, omenjala stavbo podjetja IMP, d.d., ki bi lahko s strani tedanje ministrice Dominika Švarc Pipan predhodno identificirani oziroma poznani površini, ustrezala potrebam Upravnega sodišča RS. Pri tem izpostavljamo, da stavba podjetja IMP, d.d., katerega vodstvo in lastnik je blizu stranke Socialni demokrati (SD) in ministra za finance Klemna Boštjančiča (Stojan Nikolič, namestnik predsednika nadzornega sveta družbe IMP, d.d., je 100 % lastnik podjetja KTTP logistika d.o.o., to podjetje je 100 % lastnik podjetja CGŠ d.o.o., ki je 100 % lastnik podjetja IMP, d.d.), ni bila na trgu za prodajo, prodaja stavbe podjetja IMP, d.d. tudi v javno dostopnih virih ni bila oznanjena.
O svojih aktivnostih na področju iskanja možnosti zagotovitve poslovnih prostorov za potrebe pravosodnih organov (sodne stavbe, kot se je tedaj imenoval koncept tedanje ministrice Dominika Švarc Pipan posameznih stavb za sodišča v Ljubljani) in glede konkretne stavbe (stavba podjetja IMP, d.d., Ljubljana) je tedanja ministrica Dominika Švarc Pipan dne 2. 2. 2023, po seji Vlade RS, obvestila predsednika Vlade RS Roberta Goloba.
O tem je še istega dne, 2. 2. 2023, ob 11:36 uri, obvestila tudi g. Gojkoviča, g. Žiga Čepeta, tedanjega vodjo kabineta tedanje ministrice in g. Andreja Omerzela (Andrej Omerzel), občana, pogodbenega svetovalca za področje digitalizacije v pravosodju (ni bil zaposlen na Ministrstvu za pravosodje). Vse naslovnike e-poštnega sporočila je pozvala, »da se o tej temi pogovorijo na kolegiju naslednji ponedeljek«, t.j. 6. 2. 2023 (na ta kolegij je bil očitno povabljen tudi g. Andrej Omerzel, glede točke nakupa stavbe IMP, d.d., kar sicer po vsebine z ministrstvom sklenjene pogodbe ni sodilo v njegovo vsebinsko področje dela in svetovanja).
G. Gojkovič je tedanjo ministrico, Žiga Čepeta in Andreja Omerzela seznanil, da se pripravlja analiza prostorskih potreb pravosodnih organov in da se zbirajo »vse možne lokacije za nakup in umestitev pravosodnih organov.« Navedel je še, da je najdena rešitev zagotavljanja dodatnih finančnih virov za izvedbo nakupa, ki pa terja po v odgovoru zapisanih besedah g. Gojkoviča, podporo predsednika Vlade (PV) in Ministrstva za finance (MF). Predlagal je, kot predhodno že tedanja ministrica Dominika Švarc Pipan, da se o tej temi pogovorijo na naslednjem kolegiju. Isti dan, 2. 2. 2023, je ob 13:02 uri, z elektronsko pošto tedanja ministrica Dominika Švarc Pipan potrdila prejem informacije g. Gojkoviča, jo označila z »odlično« in potrdila obravnavo te teme na naslednjem kolegiju, 6. 2. 2023.
Tedanja ministrica Dominika Švarc Pipan je tedaj že imela očiten namen in izdelan načrt za nakup stavbe ali stavb na območju Mestne občine Ljubljana, ki je temeljil na ukinitvi oziroma časovni zamaknitvi izgradnje nove sodne stavbe, pripravi dokumenta (projektne naloge, analize idr.), ki bi upravičil tovrstno ravnanje in procesu iskanja primernih stavb, pri čemer je eno od njih – stavbo podjetja IMP, d.d. (kljub temu, da ta stavba ni bila zaznana na trgu nepremičnin, ki bi bila v prodaji), imela že identificirano in je namero o tem delila tudi z nepooblaščenimi osebami (vsaj g. Andrejem Omerzelom).
V času priprave predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu, potrditve na Vladi RS in obravnave v Državnem zboru RS:
- je nesporno dejstvo, da je tedanja ministrica Dominika Švarc Pipan poznala in se zavedala potreb po dodatnih poslovnih prostorih pravosodnih organov v Ljubljani, saj je bil že zaključen postopek odstopa od podpisa pogodbe s potencialnim izvajalcem oziroma pripravljavcem projektne dokumentacije za izgradnjo nove sodne stavbe v Ljubljani,
- se je tedanja ministrica Dominika Švarc Pipan zavedala in bila seznanjena s potrebami Upravnega sodišča RS glede prostorskih potreb (glede na predhodna redna pisanja Upravnega sodišča RS glede prostorskih potreb), kot posledice predlaganega Zakona,
- obstaja verjetnost, da je tedanja ministrica ob stavbi IMP (podjetja IMP, d.d., Ljubljana) identificirala tudi druge, konkretne stavbe, potencialno namenjene pravosodnim organom v Ljubljani oziroma konkretno za Upravno sodišče RS,
- obstaja verjetnost, da je bila tedanja ministrica Dominika Švarc Pipan seznanjena s potencialnimi drugimi stavbami v Mestni občini Ljubljana, ki bi bile lahko primerne za potrebe pravosodnih organov v Ljubljani, s strani tretjih oseb, izven Ministrstva za pravosodje, kar ni bilo ustrezno ali sploh evidentirano in bi lahko potencialno predstavljalo nedopustno in nedovoljeno vplivanje na voljo, načrte in odločitve organa oziroma njenega vodstva,
- obstaja verjetnost, da je bila tedanja ministrica Dominika Švarc Pipan, glede na vključevanje nepooblaščenih tretjih oseb v informiranje in verjetno tudi vključevanje v proces iskanja in nakupa stavb za potrebe pravosodnih organov, v nasprotju interesov,
- tedanja ministrica Dominika Švarc Pipan bi se morala v tovrstnih primerih in procesih povsem izogniti okoliščinam, ki bi vplivale oziroma vzbuja videz, da vplivajo ali bi lahko vplivale na njeno nepristranskost in objektivnost pri opravljanju javnih nalog in izvajanju uradnih postopkov v zvezi z obravnavano zadevo.
- Morebitne okoliščine, ki bi lahko predstavljale ali zbujale vtis, da lahko vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog, bi v zvezi tega morala tedanja ministrica Dominika Švarc Pipan nemudoma razkriti in poskrbeti, da se tovrstne okoliščine ne ponovijo. Tedanja ministrica Dominika Švarc Pipan pa je storila ravno nasprotno, očitno je v proces iskanja in nakupa stavb za potrebe pravosodnih organov celo povabila nepooblaščeno osebo ali več njih, in o tem ni poročala.
Dominika Švarc Pipan je bila v vlogi ministrice in s tem odgovorne osebe Ministrstva za pravosodje subjektivno dobro in dovolj seznanjena s prostorskim stanjem pravosodnih organov v Sloveniji in na območju Mestne občine Ljubljana.
Iz zapisa sestanka z dne 5. 10. 2023, ki je potekal v sejni sobi Kabineta ministrstva za pravosodje, izhaja:
»…s strani pripravljavcev Analize stanja javne infrastrukture na področju pravosodja – segment sodišč seznanjena z možnimi variantami reševanja prostorske problematike sodišč v Ljubljani, da je ponudba poslovnih prostorov v Ljubljani zelo omejena, da povpraševanje presega ponudbo, da se izvedba nekaterih večjih projektov izgradnje novih poslovnih prostorov ali odmika oz. bodo na voljo šele čez cca 3 leta ali kasneje. Na tem sestanku je Dominika Švarc Pipan posebej izpostavila, da bi gradnja nove sodne stavbe trajala predolgo in pohvalila predloge možnih rešitev. Dejala je, da projekt gradnje nove sodne stavbe nima politične podpore, da je to predsednik Vlade jasno povedal vrhu sodstva ob koncu leta 2022 in da v prihodnjih dveh letih za to v proračunu ni namenjenih sredstev. Da je v medijih in na sestankih s pravosodnimi organi tudi večkrat izpostavila, da je potrebno pristopiti k reševanju prostorskih problemov na drug način, zato se ji zdi logično in izvedljivo, da se k reševanju prostorske problematike pristopi po scenariju B, ki predvideva nakup stavb, saj da gradnja tudi manjših stavb pomeni več letne investicije in da v času visokih cen gradnje to predstavlja negospodarno ravnanje.
Dominika Švarc Pipan je bila tega dne 5. 10. 2023, na osnovi na sestanku podane informacije o prispelih ponudbah v okviru informativnega javnega zbiranja ponudb za nakup poslovnih prostorov v Ljubljani, seznanjena z analizo ponudbe na trgu nepremičnin in pregledom ponudb na trgu poslovnih nepremičnin v Ljubljani. V okviru informativnega javnega zbiranja ponudb je bila kot najugodnejša ponudba dana s strani podjetja Rajski vrt d.o.o. za poslovno stavbo na Litijski cesti 51, Ljubljana (1.500 €/m2, kar skupaj znaša 7,7 mio €). Pri tem je bila Dominika Švarc Pipan opozorjena, da za realizacijo nakupa katere koli stavbe ni zadostnih sredstev v proračunu Ministrstva za pravosodje za leto 2023, 2024 in 2025.
Dominika Švarc Pipan je bila s prestavitvijo Projektne naloge zadovoljna in je želela s to nalogo ter z vsemi analizami seznaniti ministra za finance. Menila je, da teh 7,7 mio € za stavbo na Litijski cesti 51 Ljubljana ne bi smel biti problem za proračun, za upravno sodišče pa bi to pomenilo končni premik in rešitev v najkrajšem možnem času. Dominika Švarc Pipan je poudarila, da bo šla k ministru za finance in predsedniku vlade in da bo naredila vse, da bo ta sredstva zagotovila. S tem se bo po njenem mnenju sledilo strategiji, ki si jo je zadala – zagotovitev lastnih prostorov sodišč, zmanjševati najemne prostore in sodišča v Ljubljani združiti na nekaj lokacij v lastniških prostorih.
Dominika Švarc Pipan je na podlagi tega na sestanku odredila preveritev stanja sredstev v proračunu Ministrstva za pravosodje ali drugje za nakup stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani že v letu 2023, odredila je, da se pregledajo možnosti financiranja preko leasinga in odredila, da se nemudoma naročijo in izvedejo cenitve zemljišč, ki so v upravljanju Ministrstva za pravosodje, s čimer je želela ministru za finance Klemnu Boštjančiču in predsedniku Vlade pokazati, da pri reševanju prostorskih težav sodišč v Ljubljani ne gre samo za črpanje proračunskega denarja, temveč da bo s prodajo zemljišč ministrstvo za pravosodje sredstva tudi prispevalo v proračun.«
Ovaditelj poudarja nenavadno prvino izrečeno s strani obdolženke na sestanku, da je istega dne prejela poročilo o najprimernejši lokaciji, katero je torej že istega dne sama označila kot najboljšo izmed danih rešitev, kar nedvomno kaže na subjektivno odgovornost; dejstvo, da ni potrebovala časa za analizo in odločanje med več ponujenimi lokacijami, pomeni, da je že na sestanek prišla odločena favorizirati nepremičnino na Litijski 51 Ljubljana.
Naklep pri storitvi očitanega kaznivega dejanja, ki ga je Dominika Švarc Pipan nadaljevala v obdobju od meseca oktobra do meseca decembra 2023 v sodelovanju s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem, dokazujejo: njena proaktivna vloga, izražena volja in oblastno odločanje o nakupu poslovne stavbe na Litijski cesti 51, v Ljubljani, na hitenje pri podpisu pogodbe in celotno plačilo kupnine takoj naslednji dan po podpisu kupoprodajne pogodbe.
Pri tem je bila po javno dostopnih informacijah, Dominika Švarc Pipan s strani zaposlenih na Ministrstvu za pravosodje opozorjena na potencialna tveganja hitenja pri nakupu, ki se je izključno in samo na podlagi njene zahteve izvedel od 22. 12. do 28. 12. 2023, torej le tri (3) delovne dni, vendar je ta tveganja, kljub temu, da je prava uka oseba, namenoma in načrtno ter naklepno spregledala, z jasnim ciljem, da nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, izvede.
Dominika Švarc Pipan je v vlogi ministrice in s tem odgovorne osebe Ministrstva za pravosodje, zavestno in očitno v naprej načrtovano zaposlenim na Ministrstvu za pravosodje odredila pripravo in pridobitev vseh dokumentov in podatkov za izvedbo vseh potrebnih postopkov za izvedbo nakupa poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani.
Dominika Švarc Pipan je bila v vlogi ministrice in s tem odgovorne osebe Ministrstva za pravosodje, dobro in dovolj seznanjena s prostorskim stanjem pravosodnih organov v Sloveniji in na območju Mestne občine Ljubljana, saj je o tem poročala na 13. nujni seji Odbora za pravosodje Državnega zbora RS, dne 11. 10. 2023, kjer je izjavila:
»Zdaj pa na podlagi v letošnjem letu izdelane temeljite analize, jaz jo imam s seboj, če bomo potrebovali kakšno razpravo, prostorskih pogojev za delo sodišč v Ljubljani in pa možnih scenarijev za reševanje te prostorske problematike vključno z njihovo ekonomsko finančno analizo, se temu dragemu projektu nove sodne stavbe zdaj odpovedujemo, smo pa pripravili načrt aktivnosti, s katerimi bomo šli po drugem scenariju, katerega ekonomsko, finančno in tudi iz drugih vidikov smiselnost je ta analiza potrdila. Seveda v skladu s finančnimi možnostmi bomo pristopili k reševanju tega problema predvsem na način postopnega prehajanja od najemniške politike oziroma najemanja prostorov v Ljubljani k lastniški politiki, torej k lastniškemu prevzemanju teh prostorov, kar bo že na kratki rok prineslo tudi določene prihranke in predvsem zagotovilo bolj zadovoljivo in ustrezno rešitev prostorske problematike vključno z načinom vzdrževanja.«
[…]
»Že takrat sem rekla tudi precej po občutku, da se mi zdi nova sodna palača za 200 plus milijonov evrov pač daleč pretiran projekt in da je bil delan na pamet, ker ni bilo izdelanih analiz, kakršno smo mi na ministrstvu potem naročili profesionalnim izvajalcem.«
[…]
»Tako da že zato, ker v naslednjih nekaj letih pač ne bo velikih sredstev iz objektivnih razlogov se pač nam zdi smiselno, da sedaj preidemo nekako v pripravo tega scenarija, kar nekaj možnosti že imamo tudi v Ljubljani na gledanih in bomo v relativno kratkem času lahko tudi predstavili ta scenarij v podrobnosti, kako smo si ga zamislili. Seveda ta trenutek tudi za ta scenarij v našem proračunu sredstev nimamo. Ampak, kot rečeno, če bomo uspeli v naslednjih letih pa najti alternativne vire prihodkov, kajti tudi za te investicije mi predvsem ta trenutek iščemo alternativne vire prihodkov, ki trenutno še ne obstajajo.«
Dokaz:
https://365.rtvslo.si/arhiv/seje-odbora-za-pravosodje/174992900
Dominika Švarc Pipan je bila v vlogi ministrice in s tem odgovorne osebe Ministrstva za pravosodje dobro seznanjena s stanjem in prostorskimi potrebami pravosodnih organov v Ljubljani in iz podanih izjav na 13. nujni seji Odbora za pravosodje Državnega zbora RS, jasno izhaja, da:
- Da je sprejela odločitev, da bo reševala prostorsko problematiko pravosodnih organov po scenariju nakupa stavb (»smo pa pripravili načrt aktivnosti, s katerimi bomo šli po drugem scenariju, katerega ekonomsko, finančno in tudi iz drugih vidikov smiselnost je ta analiza potrdila« […] »bomo pristopili k reševanju tega problema predvsem na način postopnega prehajanja od najemniške politike oziroma najemanja prostorov v Ljubljani k lastniški politiki, torej k lastniškemu prevzemanju teh prostorov«) za
- je sprejela odločitev o nakupu stavbe ali stavb in izrazila jasen načrt izvedbe (»bomo pristopili k reševanju tega problema predvsem na način postopnega prehajanja od najemniške politike oziroma najemanja prostorov v Ljubljani k lastniški politiki, torej k lastniškemu prevzemanju teh prostorov«),
- to izvede čim prej (»kar bo že na kratki rok prineslo tudi določene prihranke«),
- da je bila seznanjena in je poznala potencialne stavbe v Ljubljani za nakup (»kar nekaj možnosti že imamo tudi v Ljubljani nagledanih«)
- je imela jasno izdelan časovni načrt (»in bomo v relativno kratkem času lahko tudi predstavili ta scenarij v podrobnosti, kako smo si ga zamislili«)
- je za »scenarij« aktivno usklajevala z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem, v kasnejšem obdobju do zaključka nakupa stavbe.
Dominika Švarc Pipan, v vlogi ministrice in s tem odgovorne osebe Ministrstva za pravosodje, je v primeru pravnega posla nakupa nepremičnine na Litijski cesti 51 v Ljubljani s podpisom pogodbe prevzela vso odgovornost izvedbe celotnega postopka pridobitve predmetne nepremičnine, saj po določilih Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ni nikomur drugemu podelila pooblastila. S tem se je izkazalo, da ker ni imenovala vodje projekta, je vedela, da prevzema vso odgovornost nase.
Dominika Švarc Pipan je v funkciji ministrice in s tem odgovorne osebe Ministrstva za pravosodje bila pravočasno in podrobno seznanjena z vsebino Dokumenta identifikacije investicijskega projekta za nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, kar se dokazuje s tem, da ga je imela od septembra 2023 na voljo. Decembra 2023 je naročila, pregledala, zavestno potrdila in podpisala Dokument identifikacije investicijskega projekta, Investicijski program in Predinvesticijsko zasnovo.
Dominika Švarc Pipan je v funkciji ministrice in s tem odgovorne osebe Ministrstva za pravosodje predlagala, vodila in sodelovala na številnih pogovorih z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem in njegovimi sodelavkami in sodelavci, kjer so potekala usklajevanja za zagotovitev sredstev za nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani.
Dominika Švarc Pipan je v funkciji ministrice in s tem odgovorne osebe Ministrstva za pravosodje jasno, zavestno in načrtno predlagala zagotovitev proračunskih sredstev za nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, ob zavestni pomoči ministra za finance Klemna Boštjančiča in njegovih sodelavk in sodelavcev, in sicer državne sekretarke Saše Jazbec, državne sekretarke Gordane Pipan, Mojce Pirnat in še nekaterih, tudi zagotovila.
Dominika Švarc Pipan je v vlogi ministrice in s tem odgovorne osebe Ministrstva za pravosodje, kot predstavnica Vlade RS potrdila odprtje projekta v Načrtu razvojnih projektov za leto 2023, pri čemer je vedela in se je zavedala, da so pri tem procesu kršeni zakonsko določeni roki.
Pri tem je sama, ali ob pomoči neznane osebe, domnevno Klemna Boštjančiča in Klemna Žibreta, nekdanjega glavnega tajnika politične stranke Socialni demokrati, uredila prednostno in takojšnjo obravnavo vloge za odstop od predkupne pravice, ki jo je imela Mestna občina Ljubljana nad poslovno stavbo na Litijski cesti 51 v Ljubljani in pripadajočimi zemljišči. Kljub temu, da je je pristojna oseba Mestne občine Ljubljana odgovorila, da bo za obravnavo vloge potreben čas od nekaj tednov do meseca in pol, je Mestna občina Ljubljana izdala soglasje o odstopu od predkupne pravice v roku manj kot en delovni dan, kljub temu, da gre za upravni postopek, ki terja izvedbo vrste postopkovnih opravil, ogleda stavbe idr. s strani Mestne občine Ljubljana. Slednje potrjuje naklepno ravnaje in jasno zastavljen načrt in cilj Dominike Švarc Pipan in finančnega ministra Klemna Boštjančiča za izvedbo nakupa poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani.
Mestna občina Ljubljana je tudi nemudoma izdala lokacijsko informacijo za stavbo in pripadajoča zemljišča, kar dodatno potrjuje načrtno, zavestno ukrepanje in vpletenost ter ciljno in naklepno ravnanje Dominike Švarc Pipan, finančnega ministra Klemna Boštjančiča in še neznane osebe ali oseb, ki je/so usklajeval/e in zagotovil/e prednostno obravnavo in takojšnjo obravnavo ter sprejem odločitev na Mestni občini Ljubljana. Iz sosledja dogodkov, predvsem hitrega postopanja na Mestni občini Ljubljana in zapisanih ministrstvih, je prezentno, da je šlo za vsestransko vnaprejšnje usklajevanje celotne dejavnosti nakupa stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani.
Vlada RS je ob podpori (glasovanju ZA) Dominike Švarc Pipan in finančnega ministra Klemna Boštjančiča na dopisni seji 22. 12. 2023 s sklepom nezakonito prerazporedila sredstva iz proračunske rezerve v višini 6.500.000 € na proračunsko postavko Ministrstva za pravosodje. Pri tem Ministrstvo za pravosodje ni poslalo niti vloge za prerazporeditev teh sredstev, kar pomeni, da se je prerazporeditev sredstev izvedla zgolj na podlagi dogovora med Dominiko Švarc Pipan in finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem, ter šele nato na podlagi sprejetega Sklepa Vlade RS.
Dominika Švarc Pipan, se kot odgovorna oseba proračunskega uporabnika, in kot prava uka oseba, vedela, da gre za nezakonit predlog in nezakonito ravnanje pri prerazporeditvi sredstev iz proračunske rezerve.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot je določeno v 48. členu Zakona o javnih financah. Sredstva proračunske rezerve se tako uporabljajo v skladu z Zakonom o javnih financah, Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna RS ter drugimi predpisi, ki urejajo porabo proračunskih sredstev. Poleg navedenih pravil je pri porabi sredstev proračunske rezerve potrebno spoštovati tudi Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, saj ureja pogoje in način porabe sredstev proračuna RS pri odpravi posledic naravnih nesreč ter odpravi posledic škode v kmetijstvu ter pogoje in način njihovega pridobivanja oz. dodeljevanja.
Sredstva proračunske rezerve se po 48. členu Zakona o javnih financah uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. O uporabi sredstev do višine 2 % v proračunu načrtovane proračunske rezerve odloča vlada na predlog Ministra za finance, o uporabi sredstev, ki presegajo 2 % pa odloča državni zbor s posebnim zakonom.
Ob zavedanju Dominike Švarc Pipan, da gre za nezakonito prerazporeditev sredstev iz proračunske rezerve, je zavestno, načrtno in naklepno, očitno s ciljem zagotovitve proračunskih sredstev za nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, prispevala k potrditvi Sklepa Vlade RS, z dne 22. 12. 2023, in Sklepa Vlade RS, z dne 28. 12. 2023, in s tem zavestno in načrtno ter naklepno omogočila nadaljnje postopke za nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani.
Na podlagi tega je Dominika Švarc Pipan, kljub opozorilom zaposlenih na Ministrstvu za pravosodje, in ob zavedanju kršitev procesnih rokov, oblastno, zavestno in načrtno ter naklepno od zaposlenih na Ministrstvu za pravosodje zahtevala pripravo vseh potrebnih dokumentov za nadaljevanje procesa nakupa poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani.
Z navedenim je ministrica Pipanova zavestno kršila zakone in druge predpise, opustila svoje nadzorstvo in nevestno ravnala, čeprav bi morala predvidevati, da lahko zaradi tega nastane hujša kršitev.
Iz navedenega jasno izhaja, da je tedanja ministrica Dominika Švarc Pipan načrtno vodila vse postopke in dajala podrejenim uslužbencem jasna navodila in zadolžitve za izvedbo vseh potrebnih procesnih in drugih aktivnosti za nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, pri tem pa tesno in aktivno sodelovala z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem in domnevno s Klemnom Žibretom ter drugimi osebami izven Ministrstva za pravosodje.
Dominika Švarc Pipan je v vlogi ministrice in s tem odgovorne osebe Ministrstva za pravosodje po končanem pravnem poslu nakupa nepremičnine na naslovu Litijska cesta 51 v Ljubljani podpisala sklep za vodenje projekta nakupa poslovnih prostorov v Ljubljani za potrebe pravosodnih organov in šele takrat imenovala skrbnika za izvedbo projekta. S tem je tudi naknadno izkazana ihta in nezakonitost v poslovanju, saj se je Sklep, ki bi moral biti predhoden, podpisal 8. 1. 2024, torej po zaključenih vseh aktivnostih nakupa stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani.
Dominika Švarc Pipan je podala zahtevo za pripravo kupoprodajne pogodbe, se z vsebino seznanila in pogodbo zavestno in načrtno ter naklepno, kot odgovorna oseba Ministrstva za pravosodje in kot prava uka oseba, podpisala s podjetjem Rajski vrt d.o.o.
V celotnem postopku so aktivno sodelovali tudi najtesnejši sodelavci Dominike Švarc Pipan – Igor Šoltes, tedanji državni sekretar, Valerija Jelen Kosi, tedanja državna sekretarka in Žiga Čepe, vodja Kabineta tedanje ministrice Dominike Švarc Pipan.
Z zgornjim ravnanjem je povzročila nezakonito in nenamensko uporabo javnih sredstev, čeprav je vedela, da lahko za javna sredstva zaradi tega nastane večja premoženjska škoda.
***
Minister za finance Klemen Boštjančič je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po čl. 257/I-II KZ-1 RS, v zvezi s čl. 25/I KZ-1 in čl. 20/II KZ-1 RS, s tem ko je nezakonito zagotovil in prerazporedil proračunska sredstva v višini 6.500.000 € iz proračunske rezerve za nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani. Pri tem je Klemen Boštjančič zlorabil svoj položaj in zakonske predpise, zaobšel in po svoje priredil zakonske predpise o ravnanju z javnimi, proračunskimi sredstvi ter omogočil sebi ali komu drugemu pridobitev večjo premoženjsko korist.
Predstavniki Civilne iniciative Aktivni državljani samostojne Slovenije (CI ADSS) smo pri pregledu in analizi zakonodaje in podzakonskih aktov ugotovili naslednje:
- da je bilo Ministrstvo za finance in s tem minister za finance Klemen Boštjančič predhodno seznanjen s stanjem in s prostorskimi potrebami pravosodnih organov,
- da je bilo Ministrstvo za finance in s tem minister za finance Klemen Boštjančič predhodno seznanjen z investicijsko dokumentacijo, ki je bila podlaga za kasnejši nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani,
- da se je Ministrstvo za finance strinjalo z investicijsko dokumentacijo, ki je bila podlaga za kasnejši nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani
- 17. člen Zakona o vladi RS določa, da so Ministri odgovorni za odločitve in stališča vlade ter za njihovo izvajanje, za svoje določitve pri vodenju ministrstev, kakor tudi za opustitev ukrepov, ki bi jih morali sprejeti.
- V skladu z določili 42. člena Uredbe o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna, je v 3. točki navedeno, da se projekt oz. ukrep uvrsti v načrt razvojnih programov (NRP), če je izvedljiv v predvidenem obdobju.
- 3. točka 169. člena Pravilnika jasno določa:
Večje spremembe načrta razvojnih programov v zvezi z določenim projektom se lahko izvedejo po tem postopku največ dvakrat v tekočem letu, do vključno 17. oktobra. Ne glede na prejšnji stavek, se lahko večje spremembe načrta razvojnih programov v zvezi s projekti, ki so sofinancirani s sredstvi kohezijske politike ali s sredstvi mehanizma za okrevanje in odpornost, ter v zvezi s projekti, katerih namen je odprava posledic naravne nesreče izvedejo po tem postopku največ dvakrat v tekočem letu, do vključno 15. decembra.
Z zbranimi obvestili in dokazi smo v CI ADSS ugotovili, da je v konkretnem primeru nakupa poslovne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani, Ministrstvo za pravosodje (MP), dne 22. 12. 2023 na zahtevo Ministrstva za finance, na Ministrstvo za finance (MF) posredovalo dopis/prošnjo za odobritev izjeme pri uvrstitvi novega projekta v proračun »Nakup poslovnih prostorov v Ljubljani za potrebe pravosodnih organov«. Ministrstvo za finance je vlogo sprejelo, obravnavalo in jo potrdilo kot ustrezno in dopustno ter še istega dne, t. j. 22. 12. 2023 na Vlado RS posredovalo vladno gradivo za prerazporeditev sredstev na projekt 2030-23, nakup poslovne stavbe na naslovu Litijska cesta 51, Ljubljana, ki je bilo potrjeno s sklepom vlade RS dne 22. 12. 2023. Pri tem opozarjamo, da navedeni projekt v Načrtu razvojnih programov sploh ni obstajal.
V skladu z določili 2. točke 170. člena Pravilnika mora neposredni uporabnik gradivo za vlado poslati v mnenje DP najmanj 20 dni pred sejo vlade, na kateri bo predvidoma obravnavano gradivo.
Dne 27. 12. 2023 je Služba Vlade RS za zakonodajo podala pozitivno mnenje na predlog uvrstitve novega projekta v NRP 2023–2026. Soglasje na vladno gradivo je podalo tudi Ministrstvo za finance.
S sklepom vlade št. 41013-120/2023/5, z dne 28. 12. 2023, se je projekt 2030-23-17 – Nakup poslovnih prostorov v Ljubljani za potrebe PO, uvrstil v veljavni NRP 2023-2026. Sklep vlade je bil podlaga za podpis kupoprodajne pogodbe.
Za uvrstitev projekta v NRP je bilo treba v planirano vrednost projekta zajeti le tisti del, ki predstavlja strošek projekta. Še pred uvrstitvijo projekta v NRP, je vlada s sklepom, dne 22. 12. 2023, odločila, da se razporedijo sredstva iz proračunske postavke 7608 – Tekoča proračunska rezerva na proračunsko postavko 298710 – Investicije in investicijsko vzdrževanje zgradb PO, NRP 2030-23-0017, v višini 6.500.000,00 €. Pri tem Ministrstvo za pravosodje predhodno sploh ni posredovalo vloge za prerazporeditev teh sredstev.
V javnosti se je predstavljajo, da je šlo za razporeditev sredstev iz splošne proračunske rezervacije, kar je popolno zavajanje javnosti in lažnivo prikazovanje dejanskega stanja. Ministrstvo za finance je razporedilo sredstva iz proračunske rezerve na proračunsko postavko Ministrstva za pravosodje – investicije in investicijsko vzdrževanje zgradb PO.
V skladu z določili 48. člena ZJF (oblikovanje in uporaba sredstev proračunske rezerve) se v proračunu zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Ta sredstva se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. O uporabi teh sredstev vlada obvešča Državni zbor s pisnimi poročili.
Določila od 128. do 131. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS:
- sredstva proračunske rezerve se uporabljajo v skladu s 48. čl. ZJF in omenjenim Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna RS, pri čemer morajo biti izpolnjeni pogoji iz ZJF, nato se odpre postavka proračunske rezerve, kjer mora biti že iz naziva postavke razviden namen porabe teh sredstev).
Vsled navedbam financiranje nakupa poslovne stavbe ne bi bilo potrebno izvesti v letu 2023, saj ta nakup ni sodil med namene, za katere se v skladu s 48. čl. ZJF namenijo sredstva iz proračunske rezerve. Vsi deležniki in odgovorne osebe so bili seznanjeni s potrebnimi dejstvi in okoliščinami, ter je po naših podatkih celo uslužbenci Ministrstva za pravosodje predhodno podvomili v možnost izvedbe plačila nakupa predmetne nepremičnine iz proračunske rezerve ter o tem pravočasno in jasno opozorili takratno ministrico Dominiko Švarc Pipan.
Gotovo pa so vse odgovorne osebe, minister za finance Klemen Boštjančič, državna sekretarka ministrstva za finance Saša Jazbec, državna sekretarka ministrstva za finance Gordana Pipan, generalna direktorica direktorata za proračun Mojca Pirnat, in dolgoletni predsednik Računskega sodišča RS Igor Šoltes, v času procesa nakupa stavbe državni sekretar Ministrstva za pravosodje, vedeli za določila Zakona o javnih financah in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS, a so ta določila zavestno, načrtno in naklepno kršile.
Gotovo pa so vse odgovorne osebe Službe Vlade RS za zakonodajo vedele za določila Zakona o javnih financah in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS, a so ta določila zavestno, načrtno in naklepno kršile.
Z izvedbo vseh predpisanih dokumentov, izvedenih aktivnosti, sprejetih odločitev in danih nalog podrejenim uslužbencem Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za finance, je moč utemeljeno trditi, da so minister za finance Klemen Boštjančič, takratna ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, Služba vlade za zakonodajo, Vlada RS in predsednik Vlade RS Robert Golob, s svojim ravnanjem kršili določila Zakona o javnih financah, saj so za izvedbo nakupa predmetne nepremičnine nezakonito prerazporedili sredstva iz proračunske postavke 7608 – Tekoča proračunska rezerva, na proračunsko postavko 298710 – Investicije in investicijsko vzdrževanje zgradb PO, NRP 2030-23-0017, v višini 6.500.000,00 €.
Pravilnik o izvrševanju proračuna določa obvezne sestavine pogodbe v primeru predplačila, kar pa v prodajni pogodbi za stavbo na Litijski 51 v Ljubljani ni bil več primer. Tako je bila sklenjena prodajna pogodba, ki ni vsebovala predplačila, pač pa plačilo celotne kupnine v nenormalno (neobičajno) kratkem roku. V takšnem primeru so vse variante zavarovanja kupnine opcijske, torej dogovorjene s pogodbo med kupcem in prodajalcem, za kar pa v konkretnem primeru, zaradi nerazumne odločitve ministra za finance Klemna Boštjančiča in tedanje ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan o nakupu poslovne stavbe na Litijski cesti 51v Ljubljani, dne 22. 12. 2023, to je bil petek, dan pred štiridnevnimi prazniki in so se strokovni uslužbenci obeh ministrstev in vladnih služb na delovna mesta v zelo okrnjeni zasedbi, zaradi dopustov med enimi in drugimi prazniki, vrnili šele v sredo, 27. 12. 2023, torej dva dneva pred rokom za plačilom kupnine, očitno ni bilo mogoče dogovoriti v pogodbi. Uslužbencem tako ni bila dana možnost, da bi o dodatnih zavarovanjih kupnine sploh uskladili s prodajalcem in jo kasneje tudi realizirala. Namreč iz same pogodbe je razbrati, da ne vsebuje prav nikakršnega zavarovanja, da v pogodbi ni naveden niti en sam element zavarovanja in da niso ponujene nikakršne naknadne garancije v primeru neugodnosti na strani prodajalca. Takšna pogodba je sama po sebi izkaz izkrivljenega namena s strani kupca, kajti ovaditelju ni znano, da bi se katerakoli nepremičnina za državo kupovala ne da bi bila zavarovana.
Minister za finance Klemen Boštjančič in tedanja ministrica za pravosodje Dominike Švarc Pipan sta z odločitvijo, da se nakup izvede najkasneje do 29. 12. 2023, sprejela nezakonito odločitev, saj nakup stavbe ni predstavljal neobhodne nujnosti, kar se dokazuje s tem, da Ministrstvo za pravosodje do decembra 2024 ni pristopilo niti k obnovi stavbe, ki jo je takoj po nakupu javno napovedala tedanja ministrica Dominika Švarc Pipan.
Minister za finance Klemen Boštjančič in tedanja ministrica za pravosodje Dominike Švarc Pipan sta z odločitvijo, da se nakup izvede najkasneje do 29. 12. 2023, zavestno tvegala pomanjkljive dogovore v pogodbi in se z nerazumno odločitvijo (minister za finance Klemen Boštjančič je, dne 18. 12. 2023, sporočil, da proračunskih sredstev za ta namen ni in da se stavba ne kupi, zato so se aktivnosti za pripravo pogodbe ustavile vse do 22. 12. 2023) podvrgla morebitnim sankcijam, ki jih takšna tveganja lahko sprožijo.
Očitno so nejavna intenzivna usklajevanja med tedanjo ministrico za pravosodje Dominike Švarc Pipan in ministrom za finance Klemnom Boštjančičem (sestanki, e-poštna korespondenca), verjetno na zahtevo oziroma z vplivom nepooblaščene osebe ali oseb nanju, imela za posledico, da je minister za finance Klemen Boštjančič le dva (2) dni kasneje (ob nespremenjenih dejstvih in okoliščinah) sprejel povsem nasprotno odločitev s katero je zagotovil sredstva iz proračunske rezerve za nakup poslovne stavbe na Litijska cesta 51 v Ljubljani. S to odločitvijo je minister za finance Klemen Boštjančič, odločil in sprožil vse nadaljnje aktivnosti za zagotovitev sredstev za nakup poslovne stavbe na Litijska cesta 51 v Ljubljani ter s tem povezane obveznosti uslužbencev (obveznost izvršljivosti odločitev oziroma sklepov Vlade RS in navodil ministrov).
Pristojne službe Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za finance, ki so sodelovale pri pripravi pogodbe in drugih nujnih dokumentov, so bile izpostavljene hudemu časovnemu pritisku in očitno tudi politično-oblastnem pritisku, ki se je nadgradil v sprejem oblastnih odločitev Vlade, na podlagi česar so bile sprejeti za proračunske uporabnike in njihove odgovorne osebe zavezujoči sklepi, ki so svojo odgovornost izvršitve prenesli v obliko delovne obveznosti zaposlenih (priprava dokumentacije).
V CI ADSS smo prepričani, da je Ministrstvo za finance z odločitvijo ministra Klemna Boštjančiča, da se nakup poslovne stavbe na Litijska cesta 51 v Ljubljani izvede najkasneje do 29. 12. 2023, zaobšlo oz. si prilagodilo več svojih predpisov, predvsem tistih, ki predpisujejo roke pri zaključevanju proračuna za iztekajoče se leto.
Prodajalec je posredoval podpisano pogodbo dne 28. 12. 2023. Ministrstvo za pravosodje je na podlagi predhodno sprejetih zavezujočih odločitev Vlade RS nakazalo celotno kupnino na račun prodajalca dne 29. 12. 2023 pogodbe, ki jo je moral predložiti še na FURS, da so mu odmerili davek na promet nepremičnin. Kar je prodajalec storil v letu 2024, s čimer je prišlo do obvoda ustreznega zavarovanja plačila, do nesprejemljivega tveganja, da nepremičnina ne bo izročena. Po plačilu davka je sicer prodajalec overil podpis zakonitega zastopnika pri notarju in tudi izročil nepremičnino, kar pa ne vpliva na visoko tveganost posla v povezavi s plačilom kupnine pred overitvijo pogodbe.
Prodajna pogodba za nakup poslovne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani vsebuje določilo o zares kratkem roku za plačilo kupnine na račun prodajalca. Ta pogoj je bil zahtevan s strani Ministrstva za finance oziroma je posledica zahteve ministra za finance Klemna Boštjančiča, da se nakup in plačilo celotne kupnine izvede najkasneje do 29. 12. 2023.
Tako določen rok (edini možen za izpeljavo posla in ga je določilo Ministrstvo za finance) je botroval temu, da je prodajalec kupnino prejel še preden je pogodbo predložil FURS-u v odmero davek na promet nepremičnin (DPN) in plačilu davka, ter posledično overil pogodbo pri notarju.
Pri tem izpostavljamo, da Službe za finance in proračun na Ministrstvu za finance pregleduje rok plačila, ki je naveden v pogodbi na podlagi veljavnih določb Zakona o izvrševanju proračuna RS. Tedaj veljavni Zakon o izvrševanju proračuna RS za leti 2023 in 2024 je določal rok plačila določa na »največ 30 dni« od sklenitve pogodbe. Službe za finance in proračun na Ministrstvu za finance na določilo kupoprodajne pogodbe in izvedbo plačila ni imelo pripomb.
Dominika Švarc Pipan z objavo na Facebook profilu, dne 28. 12. 2023, dokazuje, da je pri nakupu nepremičnine na naslovu Litijska cesta 51, Ljubljana, sodelovala z ministrstvom za finance kot tudi s celotno vlado, pri čemer se je dobro zavedala, da je nepremičnina potrebna temeljite obnove, saj je objavila naslednji zapis:
»Korak za korakom uresničujemo naš strateški cilj na področju zagotavljanja prostorskih pogojev za nemoteno in bolj učinkovito delo sodišč – postopni umik iz neracionalnih in vse dražjih najemniških struktur v lastniške.
Hvala tudi Ministrstvu za finance in celotni vladi za posluh, da smo lahko hitro izpeljali ugoden in smiseln posel, s katerim bomo po adaptaciji prostorov zagotovili optimalne pogoje za delo, zlasti za Upravno sodišče, ki je ob vse večjih pristojnostih v alarmantni prostorski stiski. S ciljem omogočiti hitrejše izvajanje postopkov – po tem, ko smo poleti z novelo Zakona o upravnem sporu že okrepili postopkovne mehanizme in kadrovske pogoje za boljše izvajanje upravnih sporov.«
V medijih je Dominika Švarc Pipan jasno in nedvoumno večkrat izjavila, da »pogodbe lahko tudi ne bi podpisala« in hkrati večkrat jasno in nedvoumno izjavila »da bi jo (pogodbo) o.p. zelo verjetno še enkrat podpisala danes.«
Vse naše zgornje navedbe dokazujejo utemeljenost storitve kaznivih dejanj, ki jih očitamo tedanji ministrici za pravosodje Dominiki Švarc Pipan in ministru za finance Klemnu Boštjančiču, saj sta kot uradni osebi ali javna uslužbenca izrabila svoj položaj in prestopila meje uradnih pravic, ki so jima bile zaupane, ter s tem prizadejala škodo javnim proračunskim sredstvom, hkrati pa domnevno pridobila drugemu (prodajalcu poslovne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani), ali morebiti tudi sebi, iz teh sredstev večjo premoženjsko korist.
Kot uradni osebi, javna uslužbenca ter pooblaščeni odgovorni osebi, uporabnika javnih sredstev, ki pri naročanju, pridobivanju, upravljanju teh sredstev ali razpolaganju z njimi, sta zavestno kršila predpise, opuščala dolžno nadzorstvo, drugače povzročila in omogočila nezakonito ali nenamensko uporabo javnih sredstev, sebi ali komu drugemu omogočila pridobitev večjo premoženjsko korist, čeprav sta predvidevala, oziroma bi morala in mogla predvidevati, da lahko zaradi tega za javna sredstva nastane večja premoženjska škoda in je ta tudi res nastala.
Oba sta v celotnem procesu nakupa stavbe vzajemno sodelovala, bila z vsemi postopki seznanjena, koordinirala aktivnosti ter podrejenim uslužbencem naročala pripravo potrebnih dokumentov in izvedbo potrebnih procesnih dejanj za nakup stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, pri tem pa zavestno kršila zakone in druge predpise, opuščala svoje nadzorstvo, očitno nevestno ravnala v službi, čeprav sta predvidevala ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega večja škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, ki je tudi res nastala.
Vse naše navedbe temeljijo na materialnih, listinskih dokazih, veljavni zakonodaji in javno dostopnih in preverljivih informacijah, zato predlagamo, da v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi temeljito preučite našo kazensko ovadbo, naše navedbe pa po uradni dolžnosti potrdite še s svojimi spoznanji, ugotovitvami, dokazi in preverjanji, ki ste jih dolžni opraviti, da zakonsko potrdite naše dokaze in ugotovitve.
Hkrati tudi predlagamo, da v predmetni zadevi temeljito preučite vlogo predsednika vlade Roberta Goloba, katerega enako kot ostale sumimo sostorilstva pri izvršitvi v pričujoči kazenski ovadbi opisanih kaznivih dejanj, saj smo z našimi spoznanji ugotovili, da je z dejanji tudi on kršil določila Zakona o javnih financah in druge predpise s svojega področja.
Obveščamo vas, da bomo s podano kazensko ovadbo takoj seznanili vse kompetentne slovenske medije in javnost.
Poslano:
1 x naslov
1 x arhiv CI ADSS
V podkrepitev vsega zapisanega je potrebno izvesti sledeče dokaze:
- zaslišanje obdolžene Dominike Švarc Pipan,
- zaslišanje obdolženega Klemna Boštjančiča,
- zaslišanje priče Roberta Goloba,
- zaslišanje priče Uroša Gojkoviča,
- zaslišanje priče Tine Teržan,
- zaslišanje priče Vasa Perović.
PRILOGE:
- Kazenska ovadba, z dne 9.12.2024
Dokazne listine:
- Dokazna listina št. 1 o tem, da sta oba obdolžena zagotovila, da Ministrstvo ni podalo soglasja k oddaji javnega naročila z Bevk Perović arhitekti d.o.o. (trditev iz 2. odstavka na 2. strani ovadbe)
- Dokazna listina št. 2 o podpisu predlagateljice predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu, z zapisi iz gradiva za Vlado RS (trditev iz 3. odstavka na 2. strani ovadbe)
- Dokazna listina št. 3 o naročilu službam Ministrstva za pravosodje preliminarne ocene učinkov na izvajanje upravnega spora s strani obdolženke (trditev iz 9. odstavka na 4. strani ovadbe)
- Dokazna listina št. 4 Zapisnik seje Vlade RS z dne 2. 2. 2023 (trditev iz 3. odstavka na 5. strani ovadbe), vključno z e-poštnim sporočilom z dne 2. 2. 2023, ob 11:36 uri.
- Dokazne listine št. 5 (urnik, zabeležka sestanka) iz katerih izhaja obdolženkino oblastno odločanje o nakupu poslovne stavbe (3. odstavek na 7. strani ovadbe); pridobiti pri Urošu Gojkoviču
- Dokazna listina št. 6 Sklic 13. nujne seje Odbora za pravosodje Državnega zbora RS z dne 5. 10. 2023 (v zvezi trditve v 3. odstavku na 9. strani ovadbe)
- Dokazna listina št. 7 Zapisnik 13. nujne seje Odbora za pravosodje Državnega zbora RS z dne 11. 10. 2023 (trditev v 3. odstavku na 9. strani ovadbe)
- Dokazne listine št. 8 Sklep o potrditvi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta, Sklep o potrditvi Investicijskega programa, Sklep o potrditvi Predinvesticijske zasnove z dne 22. 12. 2023 (trditev na 3. odstavka na 10. strani ovadbe)
- Dokazna listina št. 9 Dnevni red 167. dopisne seje Vlade RS z dne 22. 12. 2023 (trditev v 5. odstavku na 11. strani ovadbe)
- Dokazna listina št. 10 Zapisnik 167. dopisne seje Vlade RS z dne 22. 12. 2023 (trditev v 5. odstavku na 11. strani ovadbe)
- Dokazna listina št. 11 korespondenca med Ministrstvom za pravosodje in Mestno občino Ljubljana (trditev v 3. odstavku na 11. strani ovadbe)
- Dokazna listina št. 12 Dnevni red 168. dopisne seje Vlade RS z dne 28. 12. 2023 (trditev v 3. odstavku na 12. strani ovadbe)
- Dokazna listina št. 13 Zapisnik 168. dopisne seje Vlade RS z dne 28. 12. 2023 (trditev v 3. odstavku na 12. strani ovadbe)
- Dokazna listina št. 14 e-poštna sporočila, ki opozarjajo zaposleni na Ministrstvu za pravosodje (trditev v 4. odstavku na 12. strani ovadbe)
- Dokazna listina št. 15 – kupoprodajna pogodba z dne 29. 12. 2023 (trditev v 1. odstavku na 13. strani ovadbe)
- Dokazna listina št. 16 Sklep Vlade RS z dne 22. 12. 2023 o prerazporeditvi sredstev (trditev v 1. odstavku na 14. strani ovadbe)
- Dokazna listina št. 17 Dopis Službe Vlade RS za zakonodajo z dne 27. 12. 2023 o predlogu uvrstitve novega projekta v veljavni Načrt razvojnih programov za obdobje 2023 – 2026 (trditev v 1. odstavku na 14. strani ovadbe)
- Dokazna listina št. 18 – zapisniki, zapisi, uradni zaznamki, urniki sestankov, e-poštna sporočila iz meseca novembra in decembra 2023 (trditev v 4. odstavku na 11. strani ovadbe); pridobiti pri Urošu Gojkoviču in Tini Teržan
- Dokazna listina št. 19 Korespondenca Ministrstva za pravosodje in Ministrstva o uvrstitvi projekta v Načrt razvojnih programov (trditev v 3. odstavku na 11. strani ovadbe)
- Dokazna listina št. 20 – gradivo Ministrstva za finance za sejo Vlade RS za dne 22. 12. 2023 za prerazporeditev proračunskih sredstev (trditev v 2. odstavku na 12. strani ovadbe)
- Dokazna listina št. 21 – korespondenca med Sašo Jazbec, Igorjem Šoltesom, ter drugimi osebami (trditev v 1. odstavku na 11. strani ovadbe)
- Dokazna listina št. 22 Izpis iz urnika o sestanku med obdolženko, obdolžencem, Igorjem Šoltesom ter drugimi osebami (trditev v 4. odstavku na 11. strani ovadbe)
- Dokazna listina št. 23 Izjava MOL o odstopu od predkupne pravice z dne 18. 12. 2024 (trditev v 3. odstavku na 11. strani ovadbe)
- Dokazna listina št. 24 Objava izjave Dominike Švarc Pipan na Facebook profilu z dne 28. 12. 2023 (trditev v 6. odstavku na 17. strani ovadbe)
- Dokazna listina št. 25 Objava izjave Dominike Švarc Pipan na Facebook profilu z dne 28. 12. 2023 (trditev v 8. odstavku na 17. strani ovadbe)
[1] Gl. publikacijo Otvoritev sodnega leta 2021, stran 21 in naslednje; Microsoft Word – VSRS-OSL-2021-Osnutek-2021-02-11.doc (sodisce.si).
CI ADSS
About the Author
3 thoughts on “CI ADSS NA SPECIALIZIRANO DRŽAVNO TOŽILSTVO PODALA KAZENSKO OVADBO ZOPER NEKDANJO MINISTRICO ZA PRAVOSODJE DOMINIKO ŠVARC PIPAN IN FINANČNEGA MINISTRA KLEMNA BOŠTJANČIČA, V AFERI LITIJSKA 51, LJUBLJANA”