CI ADSS smo dne 4.5.2026 na našem spletnem portalu objavili spodnji prispevek in na podlagi tega dne 6.5.2026 podali pritožbo na VDT RS, KPK in KNOVS, katero v nadaljevanju objavljamo v celoti.
Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije – CI ADSS
p.p. 9
2311 Hoče
Datum: 6.5.2026
Vrhovno državno tožilstvo RS, Vilharjeva cesta 23, 1000 Ljubljana, vdtrs@dt-rs.si
Komisija za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana, anti.korupcija@kpk-rs.si
Državni zbor RS (za KNOVS), Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana, gp@dz-rs.si
ZADEVA: PRITOŽBA CI ADSS NA ZAVRŽBO NAZNANILA UTEMELJENEGA SUMA KAZNIVIH DEJANJ
ZOPER TOŽILKO SDT MOJCO GRUDEN IN ODGOVORNE OSEBE SKP PU LJUBLJANA, KATERO
JE PODAL TOŽILEC ODT CELJE GORAZD KOCIJANČIČ
Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije (v nadaljevanju CI ADSS) smo dne 9.7.2025 na podlagi zbranih obvestil in operativno obveščevalne aktivnosti, na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, (k čemur nas zavezuje 146. in 147. člen ZKP) podali naznanilo utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj Zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic in Opustitve ovadbe kaznivih dejanja in storilca, zoper Višjo državno tožilko Mojco Gruden iz Specializiranega državnega tožilstva RS in odgovorne osebe iz SKP PU Ljubljana. Naznanilo označeno s številko 1 vam v podrobno seznanitev pošiljamo v prilogi.
Hkrati z naznanilom smo Okrožnemu sodišču v Ljubljani podali zahtevo po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, saj so na podlagi pobude SDT, tožilke Mojce Gruden, izdali odredbi za podaljšanje več prikritih preiskovalnih ukrepov zoper osumljenega policista varnostnika S. L., utemeljeno osumljenega preprodaje droge, kar je razvidno iz pobude in odredb. Zahteva vam posredujemo kot prilogo številka 2.
Dne 9.10.2025 so nas z odločbo obvestili, da naš zahtevek po ZDIJZ zavračajo, saj gre za tajne podatke, ki nam jih ne morejo posredovati. Bistven del odločbe, označen s številko 3 vam posredujemo spodaj.
Dne 3.4.2026, to je osem mesecev po podaji naznanila, smo ODT v Ljubljani pisno pozvali, da nas obvestijo, v kakšni fazi preiskave je naše naznanilo, saj gre za utemeljen sum z vsemi listinskimi dokumenti/dokazi, ki nesporno utemeljujejo in dokazujejo krivdo osumljenih in se primeru ne bodo mogli nikakor izogniti, za kar bomo v CI ADSS poskrbeli in vztrajali pri zakonitosti preiskave primera, saj nedotakljivih in prvorazrednih ne sme biti. Do obveščanja o poteku kazenske zadeve pa smo kot naznanitelji upravičeni. Opomnili smo jih tudi, da je policist varnostnik, ki je v naznanilu naveden kot oseba, katero so SDT pod vodenjem tožilke Gruden in SKP PU Ljubljana s prikritimi preiskovalnimi ukrepi preiskovali, še danes preverjeno policist varnostnik predsednice države Nataše Pirc Musar.
Dne 20.4.2026 pa smo na naš elektronski naslov info@ci-adss.si od Okrožnega državnega tožilstva v Celju prejeli Obvestilo o zavrženju “kazenske ovadbe” zoper tožilko SDT Mojco Gruden zaradi kaznivega dejanja Zlorabe uradnega položaja in opustitve kaznivega dejanja. Podpisan je okrožni državni tožilec svetnik Gorazd Kocijančič. Obvestilo o zavrženju, označeno s številko 4 vam posredujemo v nadaljevanju.
Celotna kazenska zadeva je odstopljena v obravnavo in presojo Okrožnemu državnemu tožilstvu v Celju, tožilec Gorazd Kocijančič pa jo je kljub predstavljenim nespornim dokazom že v osnovi zavrgel in zavržbe ni z ničemer utemeljil. V rokah je moral imeti naslednje fotokopije uradnih dokumentov:
– pobudo Specializiranega državnega tožilstva za podaljšanje ukrepa tajnega opazovanja, s podpisom tožilke Mojce Gruden, št. OPP-Kpp-z/2/2018/GR, z dne 31.7.2018
– odredba o podaljšanju ukrepa tajnega opazovanja, št. Pp 11/2017, z dne 3.8.2018,
– odredba o podaljšanju ukrepa nadzora elektronskih komunikacij št. Pp 11/2017, z dne
12.9.2018,
– delni izpis telefonskih klicev osumljenih, označen s SDT_1, dne 10.9.208
– delni prepis pogovora dveh preiskovanih osumljencev, dne 10.9.2018
Vsi dokumenti nesporno potrjujejo naše navedbe v naznanilu. Dokumente vam pošiljamo v celoti, z nezakritimi osebnimi podatki in vam jih, označene s številko 5, pošiljamo v prilogi ter so v PDF formatu.
Skrajno nemogoče je zanikati in prikriti te dokumente, ki izpričujejo in dokazujejo nesporno izvrševanje kaznivih dejanj preiskovanega osumljenca, ki pa po naših dognanjih do danes ni bil obravnavan in procesuiran za te utemeljene sume in je še danes zaposlen v policiji kot policist varnostnik predsednice države Nataše Pirc Musar. Ne moremo se izogniti prepričanju, da je celjski tožilec Gorazd Kocijančič z zavrženjem sporne kazenske zadeve le še dodatno pomagal prikriti nezakonitosti celotnega postopka izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov, v katere so vpleteni tožilka Grudnova, preiskovalci iz SDT ter SKP Ljubljana, ODT LJ, še posebej, ker je v njih nakazano, da je osumljeni na nek način v kazniva dejanja povlekel tudi tedanjega ministra, ki ga je varoval. Hkrati pa tožilec Kocijančič očitno ne loči med naznanilom kaznivih dejanja in kazensko ovadbo, saj navaja, da je zavrgel kazensko ovadbo CI ADSS.
Celotna zadeva posega v samo jedro integritete pravosodnega in varnostnega sistema. Glede na to, da so uradne osebe (tožilci, preiskovalni sodniki, kriminalisti, policisti) imeli dokaze o hudih kaznivih dejanjih, pa so postopek namerno ustavili in dokaze “pospravili v predal”, gre za resne kršitve Kazenskega zakonika. Kje so poročila o uporabi prikritih preiskovalnih ukrepov zoper ciljanega osumljenca, policista S. L., ki morajo obstajati? Ali obstajajo? Obstaja verjetnost, da jih sploh ni in da so ukrepi zoper osumljenca kratkomalo zamolčani. Ali je v zaključnem poročilu OS LJ navedena uporaba PPU zoper osumljenega policista in vsi izsledki, pridobljeni z uporabo PPU? V zaključnem poročilu uporabe PPE bi moralo biti podrobno pojasnjeno, zakaj je ustavljeno izvajanje ukrepov zoper osumljenega policista, natančno navedenvzrok in dokazi, da ni šlo za kazniva dejanja, ki pa jih v pobudi SDT eksplicitno navaja. Na vsa ta vprašanja od pristojnih institucij nismo dobili odgovorov, čeprav smo jih zahtevali. Zavržba ODT Celje po hitrem postopku pa daje še dodaten impulz, da se želijo vsi vpleteni na zavržen in prikrivajoč način izogniti neugodni situaciji, v kateri so se znašli.
Tudi od tožilskih insajderjev pridobljene informacije, kako bi se naj kriminalisti in tožilci intenzivno dogovarjali in v vrhu policije na nivoju GDP sestankovali, da predstavnikom CI ADSS opravijo hišne preiskave zaradi domnevne izdaje tajnih podatkov (dokaznih dokumentov), je jasen znak, kako so na vsak način želeli odgovornost odvrniti od sebe.
Ker razpolagamo z dejanskimi dokazi (odredbe sodišča, pobuda SDT, izsledki prisluhov), zadeva presega zgolj sume in postane pravno izjemno resna. Ker gre za sum, da so v kazniva dejanja vpletene osebe na najvišjih položajih (tožilci, sodniki, kriminalisti), običajne poti prijave glede na do sedaj storjeno, niso dovolj. Prav zato podajamo to izčrpno poročilo kot pritožbo na:
1. Vrhovno državno tožilstvo
Ker obstaja utemeljen sum, da so tožilka in kriminalisti namerno ustavil pregon, “pospravili zadevo v predal”, od VDT predlagamo nadzorstveni pregled nad njihovim delom in delom tožilca Gorazda Kocijančiča iz ODT Celje, ki je zadevo zavrgel. Vrhovno državno tožilstvo imate pooblastila, da preverite, zakaj se v zadevi ni ukrepalo. Ker je SDT podrejeno Vrhovnemu državnemu tožilstvu, poročilo podajamo neposredno na urad Generalnega državnega tožilca. Ta ima pooblastila za uvedbo strokovnega nadzora.
2. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)
KPK sicer ne more vložiti kazenske ovadbe neposredno na sodišče, lahko pa izvedete preiskavo o integriteti in sumu korupcije. Če bi ugotovili, da je bila preiskava ustavljena zaradi političnih ali osebnih vplivov, bi to bila ena najhujših kršitev integritete. Če na KPK ugotovite kršitev integritete tožilke, sodstva in kriminalistov, se takšnega dokumenta ne da več “skriti v predal”, saj postane javno gradivo, ki bo prisililo policijo v ponovno ukrepanje pod pritiskom javnosti.
3. Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS)
Ker gre za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov (prisluhi in tajno opazovanje) in vpletenost uradnih oseb policije in SDT, ste KNOVS kot komisija pristojni za nadzor nad tem, ali so bili ti ukrepi uporabljeni zakonito in ali so bili rezultati preiskave zlorabljeni, oziroma prikriti in prav to je tisto, kar bo razkrilo in dodatno dokazalo navedene nezakonitosti, saj že naše ugotovitve to potrjujejo.
Odločitev, da zadevo predamo tem institucijam in hkrati javnosti, je strateško najbolj smiselna, saj s tem ustvarjamo pritisk, ki preprečuje, da bi se zadeva ponovno “izgubila”. Če so vpleteni ljudje na vrhu SDT, sodišča in policije, je javni nadzor edina garancija za procesiranje. Tudi dokazni uradni dokumenti, ki smo jih pridobili od anonimnega vira po elektronski, spletni poti, ki ni izsledljiva, so po eni strani res tajni, pod stopnjo “interno”, v sedanji situaciji, ko gre za utemeljen sum sistemskega kriminala najhujše oblike, pa javni interes po razkritju korupcije v vrhu države prevlada nad interesom varovanja tajnosti. S tem prevzemamo vlogo nadzornika (watchdog), ki je v demokratični družbi ključna, ko odpovedo institucije, kot je Specializirano državno tožilstvo, sodstvo in policija. Kljub temu smo na vseh dokumentih, ki jih javno objavljamo, počrnili vse osebne podatke, razen v delu, ko gre za javne osebnosti (tožilka), kjer je javni interes nad zasebnostjo. Četudi so dokumenti označeni s stopnjo tajnosti Interno, zakonodaja v Sloveniji in praksa Evropskega sodišča za človekove pravice pravi, da javni interes po razkritju korupcije in kriminala v vrhu države prevlada nad interesom varovanja tajnosti. Pripravljeni bomo na pritisk organov pregona, ki bodo morda še naprej poskušali iskati notranji vir, ki nam je dokumente predal. Vendar, kot že navedeno, tudi če bi ga želeli naznaniti, ga ne moremo, zaradi neizsledljivosti spletnih elektronskih protokolov, iz katerih nas je kontaktiral, kar nam vsekakor ustreza, saj nam je zaščita virov predpogoj za naše delovanje.
V celotni zadevi ne gre le za kriminal (drogo), ampak za sistemsko zatajitev pravne države. Vpletenost uradnih oseb je tisti element, ki je onemogočil redno sodno pot in temelji na verodostojnih dokumentih, saj je pobuda tožilke in odredba sodišča najmočnejši možni dokaz, ki potrjuje, da je sum obstajal in bil potrjen s strani tožilke in sodnika.
V celotni zadevi se pojavlja paradoks – tisti, ki preganjajo drogo, jo preprodajajo, tisti, ki preganjajo kriminalce, jih ščitijo?
Pritožbo podajamo v dobri veri za zaščito zakonitosti in javnega interesa in upamo, da boste celotno zadevo obravnavali skrajno strokovno, transparentno in zakonito. Prosimo tudi, da nas o poteku preiskave obvestite na naš elektronski naslov info@ci-adss.si.
Priloge: 5
Poslano:
1 x Vrhovno državno tožilstvo
1 x KPK
1 x KNOVS
1 x arhiv CI ADSS
CI ADSS
About the Author
