Vir: google, Delo.si
V CI ADSS smo seznanjeni s težavami, s katerimi se soočajo državni notranji revizorji državnih sistemov. Čeprav je vlada letos septembra zagnala plačno reformo in obljubila sprotno odpravljanje anomalij, so državni notranji revizorji znova ostali praznih rok. Že več kot dve desetletji opozarjajo na neustrezno vrednotenje svojega dela, a so njihove zahteve znova spregledane. Prva zaveza vlade sega v leto 2002, ko je na 82. redni seji odločila, da bo minister za finance pripravil podzakonski predpis za enotno ureditev plač notranjih revizorjev. Leta 2005 je sledila nova strategija, ki je ponovno obljubila pravičnejše plačilo. Enaka obljuba je bila zapisana tudi v strategiji iz leta 2011. A do danes se ni zgodilo nič. Medtem ko se je za marsikatero skupino javnih uslužbencev plačni položaj izboljšal, notranji revizorji ostajajo v istem plačnem razredu kot kolegi, za katere posebni pogoji niso zahtevani – čeprav morajo imeti dodatne strokovne nazive, izpite in dolgoletne izkušnje.
Zaradi tega so notranji revizorji 8. aprila 2025 poslali dopis Ministrstvu za javno upravo in delovni skupini za spremljanje izvajanja novega plačnega sistema. V njem so zapisali, da jih tudi nova plačna zakonodaja diskriminatorno obravnava, saj njihovega dela ne ovrednoti skladno z zahtevami zakona. Pismo je bilo poslano tudi premierju Robertu Golobu, ministru za javno upravo Francu Propsu in finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču.
Revizorji opozarjajo, da vlada od leta 2002 do danes ni uresničila nobene od svojih lastnih strategij in sklepov. Celo poročilo Ministrstva za finance, Urada RS za nadzor javnih financ za leto 2024 opozarja, da je stanje kritično. Poročilo o stanju notranjega nadzora javnih financ za leto 2024, ki ga je julija letos obravnavala vlada, razkriva še širšo sliko. Med ključnimi težavami so:
- več ministrstev nima vzpostavljenih notranje revizijskih služb,
- 81 % revizorjev je starejših od 50 let, novih kadrov skorajda ni,
- izobraževanje za pridobitev naziva preizkušeni notranji revizor se sploh ni izvedlo,
- revizijske službe so kadrovsko podhranjene in pogosto enoosebne,
- notranja revizija je izključena iz strateških projektov in ostaja zgolj formalnost.
Direktorica Urada RS za nadzor proračuna je ob predstavitvi poudarila, da »tako kadrovsko šibke službe ne morejo dodajati vrednosti in zagotavljati obvladovanja tveganj«, kar pomeni resno tveganje za kakovost porabe javnega denarja. Da težave pri plačah niso omejene zgolj na revizorje, kaže tudi primer, o katerem je avgusta poročal Žurnal24. Eden od javnih uslužbencev je bil med peščico tistih, ki jim je plača z reformo zrasla najbolj – a ker meni, da je še vedno prenizka, se je odločil tožiti državo. Primer kaže, da plačni sistem sproža nezadovoljstvo tudi tam, kjer so dvigi objektivno visoki.
Revizorji menijo, da vlada z neizpolnjevanjem lastnih zavez spodkopava zaupanje v plačno reformo. “Če v 23 letih ni bila sposobna urediti plačila za delovno mesto, ki ga sama v zakonih opredeljuje kot zahtevno in odgovorno, potem je vprašanje, ali je reforma sploh namenjena pravičnosti,” opozarjajo. Ob aktualnih pritožbah in kadrovski krizi notranjerevizijskih služb je jasno, da brez ustreznega ovrednotenja tega poklica dolgoročno ne bo mogoče zagotoviti učinkovitega nadzora nad porabo javnih financ.
Enako, ali še bolj zaskrbljujoča pa so dejstva, da se nad nekaterimi notranjimi revizorji, ki s svojim poštenim delom odkrivajo in opozarjajo na škodljive večmilijonske projekte, doživljajo pogrom v obliki odpovedi ali pritiskov in šikaniranj s strani delodajalcev. Tako je v medijih moč zaslediti, da notranji revizor Vinko Letnar toži Zavarovalnico Triglav zaradi izredne odpovedi. Vinko Letnar, dolgoletni notranji revizor in član nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav, je konec leta 2023 prejel izredno odpoved delovnega razmerja zaradi domnevno nepooblaščenih vpogledov v interne dokumente. Letnar trdi, da je bil odpuščen zaradi opozarjanja na večmilijonski projekt, ki bi lahko bil za družbo škodljiv. Zaradi izredne odpovedi, ki jo šteje za nezakonito, je vložil tožbo proti nekdanjemu delodajalcu (Večer). Letnar je bil izvoljen v nadzorni svet Zavarovalnice Triglav s strani Sveta delavcev. Kljub temu ga nadzorni svet ni povabil na seje, saj so trdili, da ne izpolnjuje zakonskih pogojev za opravljanje te funkcije. Agencija za zavarovalni nadzor je januarja 2024 izdala odločbo, s katero je Letnarju prepovedala opravljanje funkcije člana nadzornega sveta zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev. Letnar in njegova odvetnica Jerica Jančar trdita, da je bila odpoved delovnega razmerja nezakonita in da je bila posledica njegovega opozarjanja na morebitne nepravilnosti v podjetju. Slovenske Novice.
V letošnjem letu so bili mediji polni notranje revizorke ministrstva za pravosodje gospe Suzane Hötzl in njene notranje revizije nakupa pravosodne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani. Notranja revizorka Suzana Hötzl je postala osrednja figura v aferi Litijska 51, ki je razkrila sporen nakup sodne stavbe. Hötzlova je kot vodja službe za notranjo revizijo na Ministrstvu za pravosodje izvedla notranjo revizijo tega nakupa in ugotovila resne nepravilnosti pri prerazporeditvi proračunskih sredstev, kar je po njenem mnenju predstavljalo kršitev Zakona o javnih financah. V svojem poročilu je osumila finančnega ministra Klemna Boštjančiča, nekdanjo ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan in predsednika vlade Roberta Goloba nezakonitega ravnanja pri tem poslu (24ur). Po tem, ko je Hötzlova ob prihodu iz bolniške prejela opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, je sprožila pravni postopek. Na upravno sodišče je vložila tožbo proti Ministrstvu za pravosodje, Uradu za nadzor proračuna in Ministrstvu za finance, v kateri zahteva razveljavitev omenjenega opozorila in odpravo očitkov glede kršitve notranjerevizijskih standardov (N1). Hötzlova je ob tem opozorila, da je poročilo Urada za nadzor proračuna, ki je kritiziralo njeno revizijo, vsebinsko napačno in politično motivirano. Trdi, da so bile njene pripombe na osnutek tega poročila prezrte, končno besedilo pa naj bi bilo polno napak in netočnosti (Nova24TV). Afera Litijska 51 je tako postala simbol politične instrumentalizacije notranje revizije in vprašanja neodvisnosti javnih uslužbencev, ki opozarjajo na nepravilnosti v delovanju oblasti.
V CI ADSS bomo še naprej spremljali tovrstno problematiko, še posebej morebitne pritiske na notranje revizorje zaradi njihovih opozarjanj na nepravilnosti in nezakonitosti. Glede na to, da smo CI ADSS podali kazensko ovadbo zoper nekdanjo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan in finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ter dopolnitev ovadbe zoper predsednika vlade Roberta Goloba, v aferi Litijska 51, Ljubljana, nam je nekako razumljivo, da se izvaja pogrom nad notranjimi revizorji, kar pa smatramo za nesprejemljivo.
CI ADSS
