CI ADSS smo dne 20.3.2026 predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen podali neodvisno problemsko poročilo ob razkritju sistemske korupcije in kriminala neslutenih razsežnosti v Sloveniji. Naš objavljen prispevek o tem posredujemo v nadaljevanju.
Danes, dne 26.5.2026 smo na našo elektronsko pošto info@ci-adss.si prejeli obširen odgovor Evropske komisije, Generalnega direktorata za pravosodje in potrošnike, Direktorat C – Vladavina prava, temeljne pravice in demokracija Enota C.4 – Demokracija, državljanstvo Unije in boj proti korupciji, katerega objavljamo v originalu in slovenskem prevodu:
Odgovor namestnice vodje enote Monike Mosshammer iz Direktorata za pravosodje, temeljne pravice in potrošnike je tipičen primer birokratske hinavščine, hvaljenje lastnih iniciativ, ki pa jih v praksi ne uporablja, in hitro umivanje rok z izgovorom, da to ni zadeva prava EU. Komisija se v odgovoru sicer hvali s pripravljanjem prve celovite strategije EU proti korupciji (javno posvetovanje do 6. julija 2026), z Direktivo (EU) 2026/1021 o boju proti korupciji (april 2026) in s šestim poročilom o pravni državi iz julija 2025, ki vsebuje tudi poglavje o Sloveniji. Te besede zvenijo impresivno, dokler ne preberemo ključnega stavka: »Zadeva, na katero se sklicujete, ni povezana z izvajanjem prava Evropske unije, zato Komisija ni upravičena posredovati.« Države članice so same odgovorne za javni red, notranjo varnost in organizacijo volitev. To je formalno pravilno. A hkrati v CI ADSS smatramo, da je to sramotna izdaja temeljnih vrednot Unije. Prav tukaj se odpira vprašanje, ki ga Komisija zavestno ignorira: “7. člen Pogodbe o Evropski uniji (TEU). Ta določba predstavlja edini mehanizem, s katerim lahko EU ukrepa, ko država članica resno in vztrajno krši temeljne vrednote iz 2. člena TEU – spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin. Odgovor, ki ga je podpisala namestnica vodje enote Monika Mosshammer predstavlja tipičen primer birokratske obravnave občutljivega vprašanja, kljub prednostni nalogi boja proti korupciji, pa odgovor razkriva globoko omejenost evropskih institucij pri dejanskem poseganju v nacionalne zadeve.
7. člen TEU ima dve fazi delovanja:
1. Preventivna faza (7/I člen TEU): Na obrazložen predlog ene tretjine držav članic, Evropskega parlamenta ali same Evropske komisije lahko Svet, z večino štirih petin svojih članov, po soglasju Evropskega parlamenta, ugotovi jasno tveganje hude kršitve vrednot iz 2. člena. Državo članico se zasliši in ji lahko naslovi priporočila. To je »zgodnje opozorilo«.
2. Kazenska faza (7/II-III člen TEU: Če gre za resno in vztrajno kršitev, Evropski svet s soglasjem, po predlogu ene tretjine držav ali Komisije ter soglasju Parlamenta, to ugotovi. Nato lahko Svet s kvalificirano večino suspendira določene pravice članice, vključno z glasovalno pravico v Svetu – dokler kršitev ne preneha. Država ostane članica, a brez vpliva na odločanje.
Ta »nuklearna opcija« je bila namenjena prav takšnim primerom, kot ga opisujemo v neodvisnem problemskem poročilu CI ADSS, sistemska korupcija, politični vpliv na volilne procese in ogrožanje neodvisnosti institucij, ki neposredno podira zaupanje v demokracijo in pravno državo. Komisija sama lahko sproži postopek. A namesto tega se EU skriva za formalističnim izgovorom: »ni povezano z izvajanjem prava EU«. Takšna pasivnost ni le birokratska, je politična izdaja. Ko gre za Madžarsko ali Poljsko, se 7. člen aktivira, čeprav počasno in neučinkovito. Ko pa gre za Slovenijo, majhno državo z očitnimi znaki sistemskega razpada pravne države, Evropska komisija raje ponovi refren o nacionalni suverenosti. To ni subsidiarnost. To je selektivna slepota, ki ščiti korumpirane elite in spodkopava verodostojnost celotne Unije. Odgovor EU CI ADSS ne vsebuje niti analize njihovih navedb, niti predloga za preverbo, niti napotitve na Evropsko javno tožilstvo ali OLAF. Namesto tega državljane pošlje nazaj na nacionalno raven, prav tisto raven, ki je po njihovem mnenju korumpirana do jedra. To je klasičen primer odgovornosti brez odgovornosti. Evropska komisija se hvali z bojem proti korupciji, a v praksi pusti, da se sistemska korupcija širi, dokler ne ogrozi evropskih finančnih interesov. Posledice so lahko uničujoče. Zaupanje državljanov v evropske institucije tudi s tem pada. Demokratični mehanizmi postajajo farsa. In dokler bo Komisija uporabljala 7. člen TEU le kot grožnjo v političnih igrah, ne pa kot orodje za zaščito temeljnih vrednot, bo Unija ostala zgolj papirnat tiger – močan v besedah, brez moči v dejanjih. Odgovor EU opozarja na strukturno šibkost EU. Protikorupcijski mehanizmi ostajajo pretežno preventivni, medtem ko manjkajo hitri, zavezujoči instrumenti za obravnavo sistemskih groženj v posamezni državi članici. V takšnih razmerah bi moral odgovor Komisije vsebovati vsaj poziv k nacionalnemu preverjanju ali ponudbo tehnične pomoči, namesto zgolj zaključka, da „ni v položaju, da bi nadaljevala z obravnavo“. Skratka, odgovor Evropske komisije CI ADSS predstavlja pravno korektno, a politično nezadovoljivo ravnanje. Razkriva temeljno napetost med ambicioznimi evropskimi cilji boja proti korupciji in omejenimi pristojnostmi, ki prepuščajo reševanje sistemskih težav nacionalnim oblastem, pogosto celo tistim, ki so del spornega sistema. Za civilne iniciative, kot je CI ADSS, to pomeni, da morajo nadaljevati pritisk na nacionalni ravni prek neodvisnih preiskav, medijev in sodišč, hkrati pa vztrajati pri krepitvi evropskih mehanizmov. Dokler bo odgovor na razkritja neslutenih razsežnosti ostal zgolj formalno pismo, bo zaupanje državljanov v evropsko in nacionalno pravno državo še bolj erodiralo. CI ADSS smo s poročilom opravili pomembno vlogo opozarjanja na velik sistemski problem, zdaj je na institucijah, da pokažejo, ali bodo te besede postale tudi dejanja.
V CI ADSS smo opravili svojo dolžnost, razkrili smo problem. Zdaj je na Evropski komisiji, da dokaže, ali je 7. člen TEU resnično orodje zaščite demokracije ali le mrtva črka na papirju, namenjena zgolj demokraciji uradnih dokumentov. Doslejšnji odgovor daje jasen, žalosten odgovor, da smo Slovenci in država Slovenija prepuščeni sami sebi, kljub članstvu v Evropski uniji.
CI ADSS
About the Author
