Vir: Gemini
CI ADSS smo dne 20.3.2026 predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen podali neodvisno problemsko poročilo ob razkritju sistemske korupcije in kriminala neslutenih razsežnosti v Sloveniji. Naš objavljen prispevek o tem posredujemo v nadaljevanju.
Dne 26.5.2026 smo na našo elektronsko pošto info@ci-adss.si prejeli obširen odgovor Evropske komisije, Generalnega direktorata za pravosodje in potrošnike, Direktorat C – Vladavina prava, temeljne pravice in demokracija Enota C.4 – Demokracija, državljanstvo Unije in boj proti korupciji, katerega objavljamo v slovenskem prevodu:
EVROPSKA KOMISIJA GENERALNI DIREKTORAT ZA PRAVOSODJE IN POTROŠNIKE
Direktorat C – Vladavina prava, temeljne pravice in demokracija Enota C.4 – Demokracija, državljanstvo Unije in boj proti korupciji, Bruselj JUST.C.4./KJ/gg(2026)5094704s
Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije (CI ADSS) p.p. 9 2311 Hoče E-poštni naslov: info@ci-adss.si
Zadeva: CI ADSS – NEODVISNO POROČILO O PROBLEMATIKI RAZKRITJA SISTEMSKE KORUPCIJE NEVIDNIH DIMENZIJ V SLOVENIJI
Spoštovani,
sklicujem se na vaše sporočilo predsednici Evropske komisije, ki je bilo registrirano 31. marca 2026 (naša referenčna številka Ares(2026)3404940, prosimo, da to referenco navedete v vsej nadaljnji korespondenci), v katerem poročate o sistemski korupciji v Sloveniji in pozivate Komisijo, naj predsedniku vlade Slovenije, Robertu Golobu, prepreči vplivanje na razveljavitev volitev. Prošena sem bila, da vam odgovorim v njenem imenu. Boj proti korupciji je ključna prioriteta Evropske komisije. Da bi svojo politično zavezo prelila v konkretna dejanja, Komisija pripravlja prvo protikorupcijsko strategijo EU, ki naj bi bila sprejeta do konca leta (^1). EU je 29. aprila 2026 sprejela tudi Direktivo (EU) 2026/1021 o boju proti korupciji (^2). Ta direktiva usklajuje opredelitev korupcijskih kaznivih dejanj po vseh državah članicah ter prispeva k učinkovitejšim preiskavam in pregonu korupcije. Poleg tega Evropska komisija spremlja in poroča o razvoju dogodkov, tako pozitivnih kot negativnih, glede boja proti korupciji v vseh državah članicah EU. Šesto poročilo EU o vladavini prava, objavljeno 8. julija 2025, vključuje posebno poglavje za vse države članice in ponuja konkretna priporočila za odpravo sistemskih pomanjkljivosti, vključno s Slovenijo (^3). (Opombe na dnu strani 1) (^1) Če želite prispevati k strategiji, sta Poziv k predložitvi dokazov in odprto javno posvetovanje za povratne informacije odprta do 6. julija 2026: Protikorupcijska strategija EU – celovit pristop k boju proti korupciji v EU in zunaj nje (^2) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=OJ:L_202601021 (^3) Poročilo o vladavini prava za leto 2025 – Sporočilo in poglavja o državah – Evropska komisija (europa.eu)
Evropska komisija/Europese Commissie, 1049 Bruselj, BELGIJA/BELGIË – Tel. +32 22991111
Na podlagi informacij, navedenih v vaši korespondenci, vas moram žal obvestiti, da se zadeva, na katero se sklicujete, ne nanaša na izvajanje prava Evropske unije in da Komisija posledično ni pristojna za posredovanje. Države članice so same odgovorne za vzdrževanje reda in miru ter varovanje notranje varnosti. Zato vsako ukrepanje – ali neukrepanje – nacionalnih organov ostaja v pristojnosti zadevne države članice. Pomembno je spomniti tudi, da sta izvedba in organizacija volitev v pristojnosti in odgovornosti držav članic, ki jo morajo izvajati v skladu s svojimi nacionalnimi ustavnimi in zakonodajnimi pravili, ob spoštovanju svojih mednarodnih zavez in prava EU. Nacionalni pristojni organi in sodišča imajo primarno odgovornost za zagotavljanje skladnosti s temi pravili. Ker Evropska komisija ni pooblaščena za posredovanje v tem primeru, vašemu elektronskemu sporočilu ne morem nadalje slediti.
S spoštovanjem,
Elektronsko podpisano, Monika MOSSHAMMER Namestnica vodje enote,
Kontakt: just-citizenship@ec.europa.eu
V pismu bode v oči naslednje: “Države članice so same odgovorne za vzdrževanje reda in miru ter varovanje notranje varnosti. Zato vsako ukrepanje – ali neukrepanje – nacionalnih organov ostaja v pristojnosti zadevne države članice.”
V CI ADSS smo šli še nekoliko dlje in pripravili jasen ter strokovno utemeljen prispevek, ki natančno razmejuje pristojnosti Evropske unije in suverenost države članice ter odgovarja na ključno vprašanje, ali se skrajno leva radikalna opozicija lahko upravičeno sklicuje na EU, ko domača vlada sprejema njim nevšečne ukrepe.
V slovenskem političnem prostoru smo trenutno priča ponavljajočemu se scenariju. Vsakič, ko vlada sprejme ukrep, zakon ali reformo, ki opoziciji ni povšeči, se iz opozicijskih vrst zasliši grožnja ali klic na pomoč: »Prijavili vas bomo Bruslju! To je v neskladju z evropskim pravom!« Toda, ali ima Evropska unija res čarobno palico, s katero lahko poljubno vihti in diktira domačo zakonodajo, ali pa gre zgolj za ceneno politično gledališče za domače občinstvo? Stroka podaja jasna dejstva in ugotovitve o tem, kaj EU dejansko lahko počne in kje so njene meje povsem neprepustne.
Evropska unija ne deluje kot nadvlada, ki si zakone izmišljuje iz praznega prostora. Deluje po načelu podelitve pristojnosti (5. člen Pogodbe o EU). To pomeni, da ima EU le tiste pristojnosti, ki so ji jih države članice prostovoljno prenesle s pogodbami. In te pristojnosti so na treh ravneh. Izključna pristojnost EU določa področja, kjer lahko zakone sprejema samo EU, naprimer carinska unija, monetarna politika za države z evrom, skupna trgovinska politika. Deljena pristojnost zajema področja, kjer zakonodajo sprejemata tako EU kot države članice, ko npr. notranji trg, okolje, zaščita potrošnikov, promet. Če EU na teh področjih ne sprejme predpisa, ima država proste roke. Ter zadnja je podporna pristojnost, kjer lahko EU ukrepe držav le podpira ali usklajuje, ne sme pa zahtevati uskladitve nacionalnih zakonov, npr. turizem, kultura, izobraževanje.
Če vlada sprejema zakon na področju, ki je v izključni domeni države, ko so davčna politika, organizacija zdravstva, šolstvo), Bruselj nima prav nobene osnove, da bi se vmešaval.
Ko gre za nacionalne volitve, državnozborske ali predsedniške in sprejemanje zakonov v domačem parlamentu, ima Slovenija popolno suverenost. EU nima nikakršne pristojnosti nad tem, kako država članica organizira svoje parlamentarne volitve, dokler so te demokratične, svobodne in tajne. Bruselj ne more razveljaviti volitev ali diktirati volilnega sistema.
Slovenski parlament je suveren zakonodajni organ. EU ne deluje kot zgornji dom našega parlamenta, ki bi moral potrditi vsak slovenski zakon. Edina dolžnost Slovenije je, da v svoj pravni red pravilno prenese evropske directive, kjer cilj določi EU, obliko in metodo pa izbere naša država ter neposredno upošteva evropske uredbe.
Ko smo si v CI ADSS zastavili vprašanje, ali se opozicija lahko sklicuje na EU ob nevšečnih ukrepih vlade, je odgovor kratek. Lahko se sklicuje, vendar je to v 90 % primerov goli politični blef. Ko domača opozicija tolče po mizi in žuga z Evropsko unijo, moramo vedeti, da ima sklicevanje na EU težo izključno takrat, ko vlada s svojim zakonom neposredno krši pravo EU ali temeljne pogodbe, pod katere se je Slovenija podpisala. To se lahko zgodi le v primerih, ko gre za kršenje načel pravne države, kot wo npr. grob poseg v neodvisnost sodstva, kršenje medijske svobode ali temeljnih človekovih pravic, ki jih ščiti Listina EU o temeljnih pravicah, uvedbe zakonov, ki neupravičeno omejujejo štiri temeljne svoboščine EU, prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Le v teh primerih lahko Evropska komisija sproži postopek proti državi, primer pa lahko roma na Sodišče EU v Luxembourgu.
To kar danes počne aktualna slovenska leva radikalna opozicija, pa gre za čisti politični teater. Če vlada sprejme interventni zakon o parlamentarni preiskavi, spremeni zakon o lokalnih volitvah, ali na primer uvede ekonomsko reformo, spremeni socialne transfere, reorganizira policijo v skladu z zakonom ali uvede davke, ki opoziciji preprosto politično ali ideološko niso všeč, je vsakršno sklicevanje na EU popolnoma prazno. Bruselj se ne vmešava v politični boj med domačo pozicijo in opozicijo. Evropske institucije niso arbitri za tisto, kar opozicija označi za slabo upravljanje.
Zato v CI ADSS predlagamo, manj jamranja v Bruslju, več dela doma. Sklicevanje na EU ob vsakem vladnem ukrepu, ki opoziciji ni po godu, kaže predvsem na politično nemoč domače opozicije. Iskanje višje instance v Bruslju, ki naj bi disciplinirala domačo vlado, je pogosto le poskus internacionalizacije lokalnih prepirov. Evropska unija je pravni okvir in partnerstvo suverenih držav, ne pa varuška, ki bo reševala notranjepolitične frustracije tistih, ki so na volitvah izgubili večino. Zakone se sprejema in izpodbija v Ljubljani, z argumenti, ustavnimi presojami in glasovi volivcev, ne pa z lažnim upanjem, da bo Bruselj reševal tisto, česar opozicija sama ne zna.
CI ADSS
About the Author
