Vir: google, Demokracija.si
CI ADSS smo dne 3.5.2023 sestavili in gospodu Pavlu Ruparju posredovali neodvisno strokovno mnenje, v katerem operiramo z golimi dejstvi in dokazi, da je bil nezakonito obsojen na zaporno kazen. Pavle Rupar je strokovno mnenje v letu 2025 osebno dostavil na Vrhovno sodišče R Slovenije v presojo obnovitve postopka. Naš javno objavljen prispevek o celotni zadevi posredujemo v nadaljevanju.
Danes, dne 24.9.2025 nas je Pavel Rupar obvestil, da je iz Okrožnega sodišča v Kranju prejel pisni dokument, Sklep, s katerim ga obveščajo, da se zahteva za obnovo kazenskega postopka zavrže. Celoten sklep objavljamo v nadaljevanju.
Po preučitvi Sklepa o zavržbi smo v CI ADSS ugotovili naslednje:
- Predsednica senata OS v Kranju Tanja Bizjak, ki je izdala sklep o zavržbi predmetne zadeve, je sodnica tistega sodišča, ki je Pavla Ruparja že v osnovi pravnomočno obsodilo na zaporno kazen. Vrhovno sodišče je predlog za obnovitev postopka predalo v ponovno presojo tistemu sodišču, ki je bilo že na prvi stopnji “krvnik” Pavla Ruparja. Načelo nepristranskosti je torej grobo kršeno.
- Sodnica Bizjak v sklepu ugotavlja, da v obravnavanem primeru krive izpovedbe Jurija Pinterja in Marijane Pinter ni mogoče dokazovati, saj se postopek zoper njiju ne more izvesti. Jurij pinter je mrtev (kar razumemo kot sprejemljivo okoliščino), Marijani Pinter pa krive izpovedbe ne morejo dokazovati, saj je domnevno krivo pričanje podala v letu 2012, za takšno kaznivo dejanje pa je zagrožena kazen do pet let zapora, torej je absolutno zastaranje nastopilo v letu 2022. Iz navedenega sledi, da slovenska kazenska zakonodaja omogoča nekomu, da na sodišču z lažjo spravi nedolžnega v zapor, po preteku zastaralnega roka pa nedolžna žrtev ne more poiskati svoje pravice? A se lahko sodišča, s pomočjo neživljenjske zakonodaje, še bolj norčujejo iz svojih državljanov?
- Iz našega neodvisnega strokovnega mnenja je razvidno, da smo v CI ADSS pridobili nesporne dokaze o nedolžnosti Pavla Ruparja od priče, ki nam je svojo izpovedbo podala temeljito in prepričljivo. Kljub temu sodnica Bizjak smatra, da se na to pričanje ne gre zanašati in ne predstavlja primernega dokaza za dokazovanje krive izpovedbe, da spremenjena izjava priče ne predstavlja novega dokaza, saj je sodišče verodostojnost njunih izpovedb presojalo že v teku kazenskega postopka in je tudi argumentirano obrazložilo, zakaj šteje njuno izpovedbo za resnično in verodostojno. A je mogoče podati bolj bizarno obrazložitev? Prav naše ugotovitve dokazujejo, da je bila njihova presoja verodostojnosti prič v teku kazenskega postopka nedosledna, pomanjkljiva in nestrokovna. Že dejstvo, da so Ruparja zraven krive izpovedbe prič obsodili tudi z dokazom, kot je fotokopija ponarejenega dokumenta, pri čemer niso izkazali niti najmanjšega interesa, da bi pridobili originalen dokument, kaže na pogrom dela sodišča. Najmanj, kar bi morali storiti tokrat, je zaslišanje prič, navedenih v strokovnem mnenju in šele takrat bi lahko podali neko utemeljeno presojo, nikakor pa ne samo na podlagi prebranega našega strokovnega mnenja, v katerem dokazujemo ravno nasprotno, kar je sodišče sedaj s sklepom odločilo. Razumi, če moreš. Odločitev v sklepu pa dokazuje le to, da niso imeli niti najmanjšega interesa in namena spreminjati odločitve prvotnega kazenskega procesa, v zaščito stanovskih kolegov in po vsej verjetnosti tudi leve politike, ki bi naj bila takrat vpletena v celoten proces.
Pavel Rupar obljublja, da se s tem zadeva nikakor ne bo končala.
CI ADSS
