Vir: google, svet24.si
Ali je direktor Policijske uprave Maribor B. M. prikimal h kandidaturi S. J. na delovno mesto pomočnika direktorja PU Maribor zato, ker je slednji dober prijatelj vodje Sektorja za notranje preiskave in integriteto (SNPI) v Službi generalnega direktorja policije (SGDP) B. P. in tudi zato, ker B. P. predhodno ni ukrepal zoper B. M. v zvezi s prometno nesrečo slednjega? To se sprašuje širši krog dobrih poznavalcev razmer v policiji. Sicer pa novi pomočnik direktorja PU Maribor S. J. sodi v krog ljudi, ki so bili ob menjavi oblasti 2022 poklicani v Ljubljano na SNPI kot pomoč pri obračunavanju z ‘”JANŠISTI” v policiji. Kot namigujejo viri, pa bi naj eden izmed višjih policijskih inšpektorjev ovadil vodjo SNPI, torej B. P. in se tudi na tak način uprl domnevnim nezakonitim ravnanjem slednjega, ki po mnenju virov nikakor ne postopa skladno z integriteto, kateri bi sicer naj sledil in jo ščitil njegov sektor. Če navedbe držijo, potem v policiji ni več jasno, kdo nadzoruje nadzornike in se postavlja vprašanje, kako bo v primeru B. P. ukrepal GDP Damijan Petrič, ki sicer javno zagovarja visoke moralne standarde, vendar ali zanj in njegove prijatelje tudi veljajo in jih upoštevajo?
Smo pa v CI ADSS izključno od policije deležni odklonskosti pri naših zahtevah po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Njihovega odklonskega in izogibajočega odnosa do naših zahtev ni mogoče prezreti. Dne 30.9.2025 smo objavili naslednji prispevek:
V navedenem prispevku pojasnjujemo, da smo CI ADSS prejeli zaskrbljujoče anonimno obvestilo, oziroma informacije, ki pod vprašaj postavljajo nesodelovanje policije pri obsežni akciji FURSA, ki jo je izvedel na območju PU Maribor in zasegel velike količine ponaredkov (https://n1info.si/novice/slovenija/obsezna-akcija-fursa-zasegli-60000-litrov-detergentov-in-3-tone-pralnega-praska/, https://info360.si/aktualno/kaj-so-specialci-fursa-poceli-v-mariboru/). Iz anonimke je razvidno, da bi naj mariborski kriminalisti vodili predkazenski postopek, preiskavo zoper isto kriminalno združbo, pa jih pri realizaciji FURSA ni bilo zraven. Anonimka navaja celo odtekanje pomembnih informacij iz vrst mariborskih kriminalistov neposredno v kriminalno združbo, ter celo sodelovanje nekaterih mariborskih in celjskih policistov pri distribuciji teh ponaredkov. V smislu našega poizvedovanja in neodvisne preiskave, ali te informacije držijo in so verodostojne, smo na PU Maribor in FURS podali zahtevo po ZDIJZ.
Od PU Maribor smo prejeli sledeči odgovor, oziroma sklep o zavržbi naše zahteve, saj je na njihov poziv nismo dopolnili v zakonitem roku.
Absurd je že v tem, da so našo zahtevo po ZDIJZ prejeli dne 30.9.2025, dne 12.8.2025 pa so nas domnevno pisno pozvali, da v roku 5 dni od prejema dopolnimo našo zahtevo s konkretnimi podatki in sicer, na katere konkretne dokumente, oz. dogodke se naša zahteva nanaša (kraj, čas, udeleženci, enota obravnave) ter da zadevo čim bolj konkretiziramo, saj bo organ le na ta način lahko ugotovil, na katere informacije se točno zahteva nanaša in bo lahko v postopku odločil o posredovanju teh informacij. Njihove zahteve po dopolnitvi v našem elektronskem arhivu nismo našli, še posebej ne več kot mesec in pol pred podajo naše zahteve (ironično), tudi ne v poštnem predalu, ki ga posedujemo, p.p. 9, 2311 Hoče.
Njihov odgovor, oziroma Sklep o zavržbi naše zahteve pa je zanimiv tudi v dejstvu, da so se tako v mariborski, kot tudi v ljubljanski policiji uskladili v odgovorih na naše zahteve po ZDIJZ in zavržbah. Ugotovljen je namreč enak modus, s katerim se distancirajo in izognejo razprave o preveč vročih temah, v katere bi lahko bili vpleteni v policiji. Enak primer predstavljamo v nadaljevanju, kjer smo na GPU podali zahtevo po ZDIJZ glede romske problematike, pa smo od njih dobili sledeč odgovor, ki je v delu obrazložitve in poziva po dopolnitvi na drugi strani copy paste mariborskemu, razlikujeta se le vsebinsko. Navedba nesporno pritrjuje našim ugotovitvam, da med njimi velja dogovor, na kak način ukrepati, odgovoriti na naše zahteve in se izogniti njim škodljivim vprašanjem.
Ob vsem tem se v CI ADSS sprašujemo, kakšen policijski sistem nastaja s takšnimi ravnanji? Ali bo epicenter policijskega poslanstva varovanje ljudi in premoženja, delo za dobrobit družbe ali le še klientelizem in korupcija? Klientelizem je tip družbenega, sistemskega ali političnega odnosa, kjer gre za izmenjavo dobrin, uslug ali podpore v zameno za zvestobo ali preferenčno obravnavo. Seveda se to dogaja med nekom, ki ima moč in vpliv (patron), in tistimi, ki so odvisni od te moči in vpliva (klienti). Korupcija je zloraba moči ali položaja za osebno korist. To vključuje podkupovanje, poneverbe, klientelizem in druge neetične načine pridobivanja koristi. Žal v CI ADSS predvsem v zadnjih slabih štirih letih najdemo veliko vzporednic z navedenim. Veliko dela bo imela nova desno sredinska oblast naslednje leto, da odstrani metastaze, ki so se razširile v vse pore policijskega sistema.
CI ADSS
