Vir: google, Reporter.si
CI ADSS smo danes z našimi operativnimi aktivnostmi pridobili nove zaskrbljujoče in zastrašujoče podatke o nezakonitih dogajanjih v policijskih vrstah. Na podlagi vseh naših ugotovitev in javnih objav o tej resni problematiki, okostnjaki kar padajo iz omar, razkrivajo pa se šokantna dogajanja in odklonska ravnanja, ki jih v sodobni zgodovini slovenske policije ne pomnimo. Če je bila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja udarna afera v policiji »Gričarjevo poročilo«, ki je bila dolga leta skrbno varovana skrivnost kot zaupen dokument, pa smo jo mi lansko leto razkrili v celoti. Vendar aktualna dogajanja v policiji, predvsem v vodstvenih strukturah, po spornosti presegajo vse dosedanje meje.
Takšna ravnanja nikakor niso le etično sporna, temveč kazniva. Gre za opustitev ovadbe kaznivega dejanja, kjer uradna oseba, ki ve za kaznivo dejanje in ga ne naznani, sama stori kaznivo dejanje, pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja, prikrivanje dokazov ali storilca pred organi pregona, oviranje pravosodja, če se dokazi uničujejo ali se vpliva na priče znotraj policije.
Ko policija prične prikrivati lastna kazniva dejanja, nastane t.i. “država v državi”, kjer nadzorne institucije, kot je Poseben oddelek na SDT ali varuh človekovih pravic, postanejo ključne za vzpostavitev reda. Žal pa vse več dejstev kaže na to, da se policijskim deviantnim ravnanjem pridružujejo prav navedene nadzorne institucije, posebej SDT. In da ne dolgovezimo, v nadaljevanju objavljamo pridobljene šokantne informacije, ki razkrivajo novo pridobljena odklonska ravnanja v policijskih vrstah.
Dogodki na PLP Brnik na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, kjer je oseba brez policijskih pooblastil dalj časa nemoteno nastopala kot policist in izvajala pooblastila, odpirajo resno vprašanje: kje je odgovornost vodstva enote? Vprašanje ni novo. Na čelu letališke policije je že več kot dvajset let isti človek – J. L.. V tem obdobju se je zvrstilo več afer, ki so vsaj posredno povezane z vodenjem enote, a kljub temu nikoli niso pripeljale do njegove razrešitve. Med njimi so bile sporne letalske karte, odobravanje vikendov policistu S. C., da je lahko nemoteno opravljal svojo turistično dejavnost, ter ena hujših zadev – primer državljana Albanije, pri katerem so policisti kljub temu, da so vedeli za obstoj originalnega vizuma, ta podatek zamolčali in osebo spravili v kazenski postopek. Primer je bil kasneje tudi medijsko razkrit in potrjen kot nestrokovno delo policije, kjer so bile napake prikrivane celo tožilstvu (https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/nestrokovno-delo-letaliske-policije-tozilstvu-prikrivali-napake-delali-na-crno.html).
Kljub vsem tem dogodkom vodstvo Policije in Policijske uprave Kranj v dveh desetletjih ni sprejelo resnega ukrepa zoper vodjo enote. In tudi danes razmišljanje ni bistveno drugačno. Po informacijah naj bi prevladovalo stališče, da se bo po tem, ko se bo javni pritisk polegel, zadeva lažnega policista preprosto pustila pri miru, brez ugotavljanja osebne odgovornosti vodje.
Razlogi za takšno ravnanje naj bi segali tudi na osebno raven. Generalni direktor policije D. P. in J. L. sta sošolca iz srednje policijske šole. Ta neposredna povezava L. omogoča vpliv na kadrovske in druge odločitve znotraj policije. Tako vsaj govorijo zaposleni po hodnikih Policijske uprave Kranj in celo v prostorih vodstva PU.
A tudi morebitna zamenjava odpira novo dilemo, kdo bi sploh prevzel vodenje enote. Med imeni, ki se pojavljajo v neuradnih pogovorih, je tudi M. T.. Po razpoložljivih informacijah naj bi ta nedavno prejel pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi nasilja nad partnerko, odvetnico M. M., ki je dogodek prijavila policiji. Poleg tega se njegovo ime pojavlja še v povezavi s spornimi zadevami okoli Blejskega Vintgarja (https://reporter.si/clanek/slovenija/zupan-ujet-s-prsti-v-marmeladi-trigravskega-narodnega-parka-letno-z-nelegalnimi-parkirisci-zasluzi-kar-350000-eur-1292329). Takšen nabor kadrovskih rešitev veliko pove o stanju v sistemu. Še bolj pa o tem, kaj sistem tolerira in posredno podpira.
Drugi primer, ki za zdaj še ni ugledal širše javne razprave v slovenskem prostoru, je primer B. D., pomočnika komandirja Policijske postaje za izravnalne ukrepe Kranj, ki deluje na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Gre za primer, ki odpira eno najresnejših vprašanj zlorabe položaja in dostopa do policijskih evidenc v zadnjih letih. Po razpoložljivih informacijah je B. D. vzdrževal stik z osebo iz kriminalnega okolja. Sam stik morda ne bi bil nič neobičajnega, če se pri tem ne bi zgodilo bistveno več. D. naj bi tej osebi prek aplikacije Viber posredoval podatke iz uradnih policijskih evidenc in zanjo preverjal osebne podatke različnih oseb. Ne gre za govorice ali domneve, ugotovitve naj bi bile rezultat notranjih preverjanj. Še bolj zaskrbljujoče je, da naj bi pomočnik komandirja kriminalcu posredoval tudi biometrične podatke dveh potnih listin tujih državljanov. Gre za podatke najvišje stopnje varovanja, do katerih imajo dostop le pooblaščene osebe in izključno za zakonite, službene namene. V tem primeru naj bi bil ta temeljni princip popolnoma prezrt. Preiskava Policijske uprave Kranj je dodatno pokazala, da je B. D. neupravičeno vpogledoval v osebne podatke štirih oseb. Dve izmed njih sta upokojeni, dve pa še vedno aktivni policistki oziroma policista. Tudi ti vpogledi naj ne bi imeli nobene službene podlage. Kljub teži ugotovitev pa naj bi bil predlagan ukrep presenetljivo blag. Po neuradnih informacijah, ki krožijo po hodnikih Policijske uprave Kranj in znotraj same policijske postaje, je direktor P. za B. D. predlagal zgolj pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Takšen odziv v primeru, ki vključuje posredovanje podatkov kriminalcu, zlorabo dostopa do policijskih evidenc in razkritje biometričnih podatkov, odpira resno vprašanje, ali del vodstva policijske postaje znova ščiti sam sebe. Namesto jasnega signala ničelne tolerance do zlorab položaja se zdi, da sistem tudi tokrat izbira pot minimalne odgovornosti in prikrivanje nezakonitosti.
Primer B. D. tako ni zgolj individualna zgodba o domnevnih kršitvah, temveč ogledalo širšega problema, v kateri so položaj, notranje povezave in pripadnost vodstvu pogosto pomembnejši od zakonitosti, strokovnosti in varovanja temeljnih načel policijskega dela.
Tretji primer presega raven posamezne policijske postaje in sega v samo jedro sistema – na državni nivo, v Sektor za notranje preiskave in integriteto, ki deluje v okviru Službe generalnega direktorja policije. Gre za enoto, ki bi morala predstavljati zadnjo obrambno linijo integritete v policiji. Po navedbah zaposlenih pa se je prav tam zgodilo ravno nasprotno. Sektor vodi B. P., ime, ki v javnosti ni neznano in smo že tudi CI ADSS o njem pisali prispevke. Njegovo delovanje je bilo v preteklosti že izpostavljeno v medijih in strokovni javnosti (https://nova24tv.si/tozilka-razkrinkala-vodstvo-policije/, https://ci-adss.si/?p=2261). Tokrat pa se očitki nanašajo na notranje razmere in ravnanje do lastnih podrejenih.
Po neuradnih, a vztrajnih informacijah, ki prihajajo s hodnikov stavbe na Litostrojski cesti 54, je A. Š., podrejeni B. P., zoper svojega nadrejenega vložil prijavo zaradi trpinčenja na delovnem mestu. Očitki vključujejo poniževanje, kričanje, tuljenje in sistematičen pritisk. Takšna ravnanja naj bi se začela decembra 2022, ko je B. P. ponovno prevzel vodenje sektorja.
Po navedbah zaposlenih Š. ni bil osamljen primer. Neprimernemu vedenju naj bi bili izpostavljeni praktično vsi, ki so v sektorju delali, pa tudi tisti, ki so bili tja začasno napoteni. Več naj bi jih prav zaradi ravnanja vodje zavrnilo podaljšanje napotitve. Skoraj vsi zaposleni v sektorju, z eno izjemo, naj bi potrdili neprimerna ravnanja in jih tudi dodatno pojasnili. Izjema je P. K., P. namestnik, ki težav z nadrejenim naj ne bi imel, kar zaposleni razumejo tudi v luči njegovega položaja in bližine vodji.
Primeri prijav se pri tem ne ustavijo. D. J., prav tako napoten v sektor, je zoper B. P. vložil kazensko ovadbo. Zaradi domnevnih povezav B. P. z vodjo posebnega oddelka SDT M. G. naj bi ovadba obstala brez epiloga, prijavitelj pa po lastnih navedbah nima nobenih informacij o fazi postopka. Podobno je D. M. o ravnanju P. v obliki uradnega zaznamka obvestil U. L., vendar po dostopnih informacijah ukrepov ni bilo.
Na podlagi prijave A. Š. notranje varnostni postopek vodita I. Ju., nekdanji direktor PU Novo mesto, in I. Ja., nekdanji direktor PU Koper. Po informacijah iz notranjih krogov sta v postopku ugotovila elemente trpinčenja, vendar naj bi skupaj z U. L. in I. Š. skušala ugotovitve zmanjšati do te mere, da iz postopka ne bi sledile konkretne posledice. Vnovič se pojavlja očitek, da se vodstvene strukture med seboj ščitijo.
Zaposleni v sektorju so medtem vse bolj odkriti. Menijo, da B. P. v takšnih okoliščinah ne more več voditi enote in da bi se moral umakniti ter oditi v pokoj. Po njihovih besedah vsakodnevno delo poteka pod stalnim pritiskom, ki ga opisujejo kot teror. Posledice pa se ne odražajo le v enem sektorju – tudi zaposleni v oddelkih za notranje preiskave na policijskih upravah naj bi izgubljali zaupanje v sistem notranje varnosti.
Po njihovem prepričanju je za nastalo stanje odgovoren izključno B. P.. Njegovo neprimerno vedenje naj bi bilo dobro znano širšemu krogu zaposlenih v policiji, a tisti, ki bi morali ukrepati, molčijo. Razlog je strah pred vplivom človeka, ki ima dostop do vseh notranje varnostnih postopkov in pozna številne občutljive podrobnosti iz preteklosti.
Prijavo A. Š. preverja tudi posebni oddelek SDT, vendar velika večina, zaradi dobrega poznanstva B. P. s tožilko M. G., dvomi, da bo zadeva dobila sodni epilog. Prepričani so, da bo, tako kot že več drugih, končala v predalu. Edina instanca, ki je zaenkrat še neodvisna, je komisija Policijske akademije, kjer poteka ločen postopek ugotavljanja trpinčenja in kjer naj za zdaj ne bi bilo zaznanih pritiskov ali vplivanja. Po razpoložljivih podatkih je večina sedanjih in nekdanjih zaposlenih v sektorju komisiji potrdila, da B. P. nad podrejenimi izvaja neprimerna ravnanja. Njihova pričevanja bi lahko postala ključni preizkus ne le za enega vodjo, temveč za celoten sistem notranje varnosti v slovenski policiji.
Na koncu ostaja ključno vprašanje, kje so integriteta, etika, moralna odgovornost in samorefleksija vodstvenih struktur v policiji? Kdaj bodo vodje sposobni priznati svojo odgovornost in prevzeti posledice, kadar je to nujno in v interesu javnosti? V zgodovini slovenske policije je bil le en primer, ko je vodilni javno in jasno prevzel odgovornost – primer Roberta Sušanja, ki je bil tudi močno medijsko izpostavljen (https://reporter.si/kljucna-beseda/robert-susanj). Vse ostalo pa kaže na sistem, kjer odgovornost redko potuje navzgor, zvestoba in osebne povezave pa pogosto tehtajo več kot zakonitost, strokovnost in zaupanje javnosti. Navedene prakse v policiji odpirajo vprašanja o večplastnih sistemskih odklonskih ravnanjih, ki do sedaj še niso bili zabeleženi ali pa vsaj razkriti v javnosti. Temu bo potrebno narediti konec, kajti takšne policije si slovenski državljani ne želimo, še manj potrebujemo. Vendar, kdo bo ukrepal v pravi smeri? Policija in SDT kot nadzornika sama sebe? Sliši se kot tragikomedija. V CI ADSS nismo pristaši besede “čiščenje”, še posebej ne Janšistov, kar je danes tako priljubljen rek v ustih aktualne levičarske politike. Ampak če bo po 22. marcu prisegla nova vlada in nove metle na pristojnih institucijah preiskovanja in pregona, bo nujno potrebno “čiščenje“, pa ne janšistov ali golobistov, temveč vseh okuženih s korupcijo, klientelizmom, kaznivimi dejanji, nestrokovnostjo in nesposobnostjo.
CI ADSS
About the Author
