Vir: google, Mariborinfo.com
CI ADSS smo dne 18.12.2025 objavili prispevek (https://ci-adss.si/?p=2272) o sodnici Okrožnega sodišča v Mariboru K. H., ki je tam zaposlena od leta 2023 in sodi zahtevne ter odmevne kazenske primere, za katero pa na Pravni fakulteti v Mariboru preverjamo informacije, da bi naj v času študija goljufala pri izpitih in bila iz fakultete odpuščena. Odgovora iz Pravne fakultete zaenkrat še nismo prejeli.
Smo pa v teh dneh od poznavalcev razmer seznanjeni z aktualno kazensko zadevo, ki poteka na Okrožnem sodišču v Mariboru, in je žal neposreden pokazatelj, da pravosodje izgublja kompas v strokovnosti in sposobnosti, če ne celo v ideoloških usmeritvah. In v zadevo je vpletena prav navedena sodnica K. H.. Našo zaskrbljenost nad delom pravosodja bomo podkrepili z uradnimi dokumenti, ki smo jih pridobili od virov.
Dne 4.9.2025 smo objavili prispevek https://ci-adss.si/?p=1914, v katerem med ostalim navajamo naslednje podatke: “Dne 18.4.2025 je policija na svoji spletni strani policija.si podrobno predstavila obsežno policijsko kriminalistično akcijo, ki so jo izvedli dne 15.4.2025 na območjih PU Celje in PU Maribor. V dalj časa trajajoči preiskavi s področja organizirane kriminalitete so prijeli člane mednarodne organizirane kriminalne združbe, ki je na območju Slovenije izvrševala kazniva dejanja s področja tihotapstva, preprodaje prepovedanih drog, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja, eksploziva ter kazniva dejanja povzročitve splošne nevarnosti z uporabo eksplozivnih sredstev. V zaključni akciji je sodelovalo 80 kriminalistov in policistov, zaključne aktivnosti z aretacijami in hišnimi preiskavami pa so potekale, kot že navedeno, na PU Maribor in PU Celje. Dva osumljena so dne 17.4.2025 privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanju odredil sodno pridržanje. Eden od osumljenih je oseba iz Celja, ki so ga zaradi suma storitve kaznivih dejanj povzročitve splošne nevarnosti na mariborskem območju v preteklih mesecih preiskovali tudi mariborski kriminalisti. Vodja mariborskih kriminalistov Stanko Vidovič je javnosti naznanil, da so v zvezi z omenjenimi preiskovalnimi aktivnostmi uspešno preiskali kaznivo dejanje Povzročitve splošne nevarnosti in v zvezi s tem zoper tri osumljene podali kazensko ovadbo. Ob omenjenem osumljencu iz območja Celja, so k dežurnemu preiskovalnemu sodniku privedli še enega osumljenca iz Celja ter osumljenca iz Maribora. Vsi trije so utemeljeno osumljeni kaznivega dejanja Povzročitve splošne nevarnosti, saj so v noči na 21. februar 2025 v sostorilstvu, pred stanovanjsko hišo na območju Šentilja odvrgli ročno bombo. V eksploziji je bila povzročena materialna škoda, poškodovana stanovanjska hiša, okolica in vozilo. Na enak način, na istem kraju so ravnali tudi septembra 2024 ter povzročili materialno škodo.”
Koncem leta 2025 pa je oškodovanec bombnih napadov seznanjen s preverjenimi podatki, da glavni osumljenec in organizator teh napadov iz pripora nemoteno telefonično komunicira z drugimi osebami, pričami v kazenskem postopku, zaradi česar se on in družina počutijo ogroženi in v veliki nevarnosti. O tem je obvestil pristojno policijo v Celju, Okrožno sodišče v Mariboru, ter jih seznanil, da bo podal kazensko ovadbo, kar je tudi res storil.
Iz priloženih dokumentov je razvidno, da so celjski policisti kazensko ovadbo vplivanja na priče podali na Okrožno državno tožilstvo v Celju.
Včeraj, dne 15.1.2026 je v zadevnem kazenskem procesu potekal predobravnalni narok, kjer je oškodovanec povedal sodnici Okrožnega sodišča v Mariboru K. H, ki narok vodi, da osumljenec iz pripora kliče priče, vpliva na njih, pa mu je dejala, naj se v zvezi s tem obrne na pristojno tožilstvo. Tudi iz celjske policije je oškodovanec obveščen, da so o tem govorili z vodjo zapora v Celju, ki je prav tako sodišče pozval, vendar ne reagirajo, on pa osumljencu tega ne more preprečiti brez sodne odredbe. Poanta dogajanja je, da osumljenec dveh bombnih napadov lahko iz pripora vpliva na priče z omogočenimi telefonskimi klici, pa se sodišče na to ne odzove. In to prav sodnica K. H., ki jo navajamo v začetku prispevka. Oškodovanec je bil celo pozvan, naj v zvezi tega kontaktira izključno tožilstvo.
Dobri poznavalci razmer in viri, neposredno iz pravosodja nam zagotavljajo, da sodnica ni ravnala strokovno in zakonito. Ne bi se smela zgolj izločiti z napotitvijo oškodovanca na tožilstvo, če je bila na naroku opozorjena na okoliščine, ki lahko pomenijo kršitev pripornih razlogov ali vplivanja na priče. Če obtoženec v priporu neovirano telefonično kontaktira priče v istem kazenskem postopu, pomeni kršitev pripornih razlogov, ali celo samostojno kaznivo dejanje (oviranje pravosodnih organov). Razpravljajoča sodnica ni pasivni opazovalec, temveč mora po uradni dolžnosti skrbeti za zakonit potek postopka in za to, da se ne kršijo priporni razlogi, ki jih je neposredno ali posredno potrdila policija ali sodišče. Sodnica ima dolžnost zaznati to kot relevantno procesno okoliščino, o tem obvestiti tožilstvo po uradni poti, preveriti stanje preko zavoda za prestajanje pripora, odločiti se o zaostritvi ali spremembi pripora. Res je, da je tožilstvo nosilec kazenskega pregona, vendar to ne razbremeni sodnice, ko je s tem seznanjena nesporedno na naroku. Njen odziv pomeni prelaganje odgovornosti in še huje, opustitev dolžnega ravnanja sodišča. Pravilno bi bilo, da je vzela opozorilo na zapisnik, o njem uradno obvestila tožilstvo, sprožila presojo ali pogojev pripora.
Dejstvo, da je na oškodovančevo naznanilo zoper pripornika policija podala kazensko ovadbo za vplivanje na priče in oviranje pravosodja, pa kaže na resno procesno anomalijo. V takem položaju pa ne gre več za diskrecijo, ampak za vprašanje dolžnega ravnanja sodišča. Ko obstaja uradna kazenska ovadba zaradi vplivanja na priče, storjeno med trajanjem pripora, je sodišče dolžno po uradni dolžnosti preveriti obstoj in težo pripornih razlogov, (201. člen ZKP), presoditi zaostritev pripora, po potrebi razpisati narok za odločanje o priporu. Neukrepanje pomeni opustitev nadzorne funkcije sodišča nad zakonitostjo pripora, celo potencialno kršitev 22., 23. In 29. člena Ustave RS (enako varstvo pravic, sodno varstvo, pošten postopek). Ko obstaja uradna policijska ovadba, sodišče o tem ve ali bi moralo vedeti, ni več stvar oškodovančeve pobude, ni več zasebna informacija, temveč procesno dejstvo, ki terja sodno reakcijo.
V konkretnem primeru mora tožilstvo o ovadbi odločiti in predlagati spremembo ali podaljšanje pripora, sodišče pa ni vezano na predlog tožilca, kadar gre za nadzor nad zakonitostjo pripora in mora samo reagirati, če zazna kršitev pripornih razlogov. Če ne reagira, gre za procesno kršitev sodišča. Vsekakor takšno ravnanje sodnice K. H. zahteva nadzor nad zakonitostjo njenega postopka, o katerem mora biti obveščen predsednik sodišča, to ni pritožba v kazenski zadevi, ampak zahteva za nadzor nad delom sodišča. V kolikor te okoliščine ne bodo obravnavane, bo prišlo do bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Ker gre za sistemsko neukrepanje in nevarnost vplivanja na poštenost postopka, bi moral vsekakor prisluhniti tudi varuh človekovih pravic. Neukrepanje sodišča v danem primeru je nesprejemljivo in gre za kršitev dolžnega sodnega nadzora nad priporom.
V CI ADSS se še enkrat več in ponovno sprašujemo, ali je pravosodje dejansko izgubilo smer na kompasu, saj se s svojo nestrokovnostjo in vprašljivo sposobnostjo dobesedno poigravajo z varnostjo in življenji državljanov v postopkih.
CI ADSS
