Vir: google
CI ADSS objavljamo naše ugotovitve v zadevi, s katero smo seznanjeni v mesecu aprilu 2025.
V CI ADSS smo prejeli tožilski dokument od osebe, ki je ne bomo imenovali (podatki so nam poznani), gre za sklep o zavržbi kazenske ovadbe, ki jo je spisala Policijska postaja Šentilj, dne 13.8.2024 in podala na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru. Osumljenec iz celjskega območja je bil na podlagi kazenske ovadbe PP Šentilj utemeljeno osumljen kaznivega dejanja Zalezovanja po členu 134.a/I KZ-1 RS, od marca tega leta 2025 pa je v priporu zaradi sodelovanja pri dveh bombnih napadih prav na oškodovankino družino, prijet je bil v odmevni policijski akciji na celjskem območju. Vendar je Okrajna državna tožilka Nina Židanik ocenila, da v danem primeru ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje Zalezovanja in kazensko ovadbo v celoti zavrgla.
Ob prebiranju in analiziranju dokumenta nismo mogli mimo absurdnosti tožilkine odločitve, da zadevo zavrže, saj so dokazana dejanja osumljenca pri oškodovanki nesporno povzročila občutek strahu, prizadetosti in prestrašenosti. V nadaljevanju navajamo vse očitke zalezovanja, ki so bili očitani osumljencu:
- Dne 27.2.2024 je oškodovanki na Viber poslal fotografijo, na kateri stoji pred njihovo hišo v Šentilju in v roki drži več papirjev,
- Poslal ji je fotografijo, kako pred njihovo hišo urinira,
- Poslal ji je povezavo na pesem Miroslava Iliča: smej se smej,
- Dne 2.3.2024 ji je na aplikacijo Viber poslal video posnetek iz gostinskega lokala, na katerem se sliši pesem Zombie,
- Poslal ji je fotografijo, na kateri sta vidna dva moška, ki sedita v avtomobilu, nad njima pa napis: Sine, traže te ovi iz banke,
- Sprejela je klic iz neznane telefonske številke, pa jo je moški glas na drugi strani nagovoril: Kako si? Ko je vprašala, kdo je, ji je odgovoril: Znaš, ko je, zaradi česar je klic prekinila in številko blokirala.
- Poskušal jo je kontaktirati preko messengerja, kjer ga je tudi blokirala,
- V mesecu marcu 2024 je preko kamere pred njihovo hišo videla, da se tam nahaja osumljenec v avtomobilu in glasno hupa,
- Konec meseca aprila 2024 jo je osumljenec poklical na službeni telefon in ji dejal, da je pred …. in naj pride ven, kar je odločno zavrnila,
- Dne 22.5.2024 so jim zagorela garažna vrata na naslovu bivanja, vzrok požara ni bil ugotovljen, jo pa je osumljenec pet dni kasneje poklical v službo in dejal: Pridi ven, ker te čaka dostavna služba, da ti dostavijo olje in sončne kreme, da se ne boste ti in tvoja družina sežgali, ob čemer se je glasno smejal,
- Naslednjega dne jo je osumljenec ponovno poklical v službo, ko pa ga je seznanila, da klic snema, je rekel, da je pomota in klic prekinil.
V slabih treh mesecih je torej prišlo do vsaj enajst evidentiranih in prijavljenih primerov zalezovanja oškodovanke. Dikcija Zalezovanja pravi, da kaznivo dejanje stori tisti, ki drugega ali njegovega bližnjega s ponavljajočim se opazovanjem, zasledovanjem ali vsiljivim prizadevanjem vzpostavitve stika zalezuje in pri njem ali njegovem bližnjem povzroči prestrašenost ali ogroženost. Gre za naklepno dejavnost storilca, sestavljeno iz ponavljajočih se ravnanj, ki se odraža s trajanjem vzdrževanja prepovedanega stanja zoper oškodovanca. Kaznivo dejanje je dokončano, ko se pri zalezovani osebi pojavijo posledice, kot so prestrašenost, ogroženost, trajen občutek strahu in neprijetnosti.
Kljub vsemu navedenemu je tožilka Nina Židanik ocenila, da na podlagi vseh opisanih ravnanj osumljenca ni moč zaključiti, da predstavljajo dlje časa trajajoče in ponavljajoče se zalezovanje, kar je zakonski znak naznanjenega kaznivega dejanja. Ugotovila je, da je nedvomno osumljenec z oškodovanko poskušal vzpostaviti stik proti njeni volji, zaradi česar je bila prestrašena, vendar je število njegovih telefonskih klicev in poslanih sporočil ter “zgolj dvakratni obisk” na njenem naslovu bivanja v roku treh mesecev premalo za kriterij dalj časa trajajočega in ponavljajočega se zalezovanja. Ob tem pa celo poudarja, da kazenski pregon predstavlja skrajno sredstvo družbenega odzivanja na protipravna ravnanja posameznikov, pri čemer po njenih ugotovitvah osumljenčevo ravnanje v konkretnem primeru ne izkazuje takšne stopnje nevarnosti, ki bi upravičevala kazensko intervencijo. Oškodovanko je pozvala, če se z odločitvijo o zavrženju ovadbe ne strinja, ima pravico, da sama začne s kazenskim pregonom zoper osumljenca.
Soprog oškodovanke (podatki so nam poznani) se je na predstavljeno zavržbo kazenske ovadbe odzval zelo burno, saj ni mogel skriti razočaranja nad odločitvijo tožilke in je na elektronsko pošto Okrožnega tožilstva v Mariboru posredoval dve elektronski sporočili, v katerih jih “slikovito” seznanja, kaj si misli o njihovi odločitvi.
Tudi v CI ADSS smo neprijetno presenečeni nad odločitvijo ODT v Maribor, da ovadbo zavrže, saj smo še dodatno seznanjeni, da bi naj navedeni osumljenec še danes nadaljeval z nezakonitostmi, o čemer se bomo v prihodnosti podrobneje seznanili.
Kakšno sporočilo pošilja Okrožno državno tožilstvo v Mariboru s tem primerom javnosti? Sprašujemo se, na čigavi strani je pravosodje? Čeprav v CI ADSS strokovno in celovito obvladujemo kazensko zakonodajo in pravo, bomo očitno primorani ponovno predelati te “bukve”, da preverimo, ali po novem tožilstvo zagovarja osumljence in ne oškodovance. Ali so oškodovanci še sploh primerno zaščiteni od institucij, ki bi jih morale po uradni dolžnosti zavarovati in poskrbeti za pravičnost in resnico? Ne bodimo presenečeni, ko bodo oškodovane osebe pričele jemati zakon v svoje roke.
CI ADSS smo na ODT v Mariboru posredovali elektronsko sporočilo, v katerem od njih želimo izvedeti razlog te nesprejemljive odločitve o zavržbi ovadbe, vendar odgovora do danes nismo prejeli.
Dne 18.4.2025 pa je policija na svoji spletni strani policija.si podrobno predstavila obsežno policijsko kriminalistično akcijo, ki so jo izvedli dne 15.4.2025 na območjih PU Celje in PU Maribor. V dalj časa trajajoči preiskavi s področja organizirane kriminalitete so prijeli člane mednarodne organizirane kriminalne združbe, ki je na območju Slovenije izvrševala kazniva dejanja s področja tihotapstva, preprodaje prepovedanih drog, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ter eksploziva ter kazniva dejanja povzročitve splošne nevarnosti z uporabo eksplozivnih sredstev. V zaključni akciji je sodelovalo 80 kriminalistov in policistov, zaključne aktivnosti z aretacijami in hišnimi preiskavami pa so potekale, kot že navedeno, na PU Maribor in PU Celje. Dva osumljena so včeraj, dne 17.4.2025 privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanju odredil sodno pridržanje.
A glej ga zlomka, eden od osumljenih je 43-letnik iz območja Celja, ki so ga zaradi suma storitve kaznivih dejanj povzročitve splošne nevarnosti na mariborskem območju v preteklih mesecih preiskovali tudi mariborski kriminalisti. Vodja mariborskih kriminalistov Stanko Vidovič je javnosti naznanil, da so v zvezi z omenjenimi preiskovalnimi aktivnostmi uspešno preiskali kaznivo dejanje Povzročitve splošne nevarnosti in v zvezi s tem zoper tri osumljene podali kazensko ovadbo. Ob omenjenem 43-letniku iz območja Celja, so k dežurnemu preiskovalnemu sodniku privedli še 41-letnika iz Celja ter 38-letnika iz Maribora. Vsi trije so utemeljeno osumljeni kaznivega dejanja Povzročitve splošne nevarnosti, saj so v noči na 21.februar letos v sostorilstvu pred stanovanjsko hišo na območju Šentilja odvrgli ročno bombo. V eksploziji je bila povzročena materialna škoda, poškodovana stanovanjska hiša, okolica in vozilo. Na enak način, na istem kraju so ravnali tudi septembra 2024 ter povzročili materialno škodo.
43-letni osumljenec iz območja Celja je prav tista oseba, zoper katerega je bila podana kazenska ovadba zaradi kaznivih dejanja groženj in zalezovanja, ki jih opisujemo v zgoraj navedenem prispevku. Tožilka ODT v Mariboru Nina Židanik je torej zavrgla ovadbo osumljene osebe, ki je naročil odvrženje dveh ročnih bomb na stanovanjsko hišo oškodovanke, ki je bila z njegove strani zalezovana?
CI ADSS
