Vir: google, Metropolitan.si
CI ADSS smo od poznavalcev razmer pridobili informacije o Okrožni sodnici Okrožnega sodišča v Mariboru H., ki je sodnica na navedenem delovnem mestu postala leta 2023, pred tem pa bila Okrajna državna tožilka od leta 2020. V tem času je sodila kar nekaj medijsko znanih kazenskih procesov, kot so sojenje za obtožbe o uboju partnerke maja 2023, sojenje direktorju gospodarske družbe in soobtoženim zaradi očitkov o obremenjevanju in uničevanju okolja, sojenje znanemu mariborskemu podjetniku zaradi oškodovanja upnikov z goljufijo ali nevestnim poslovanjem, sojenje obtoženemu poskusa uboja v mariborskem lokalu ipd. Gre za zahtevne in odgovorne kazenske zadeve, ki zahtevajo vse znanje, strokovnost, sposobnost, ki jih, upamo, ta sodnica poseduje.
Kot je znano, je postopek pridobitve tožilskega in sodniškega naziva zelo strog in vključuje tudi preverjanje preteklosti kandidata. Zato nas podatki, ki smo jih pridobili od virov, napeljujejo na pomislek, da pa morebiti vse ni tako rožnato, kot se morda zdi na prvi pogled. Namreč, navedena sodnica bi naj po zanesljivih informacijah virov v preteklosti, v času njenega študija na pravni fakulteti, goljufala pri izpitih, pri tem bila zalotena in je z njo pravna fakulteta predčasno prekinila sodelovanje, tako da študija ni dokončala. Za potrditev in resnost naših navedb se nam v CI ADSS ob tem postavlja več vprašanj, ki smo jih naslovili na Pravno fakulteto Univerze v Mariboru ter Ministrstvo za pravosodje in sicer:
- Ali lahko potrdite naše navedbe, da je imenovana sodnica H. goljufala pri izpitih in bila zaradi tega predčasno odpuščena iz Pravne fakultete v Mariboru (vprašanje za Pravno fakulteto v Mariboru)?
- Ali vam je znano, kje je imenovana sodnica kasneje dokončala ustrezen študij, da je lahko kljub odpustu iz Pravne fakultete, izvoljena za tožilko in kasneje sodnico (vprašanje za Pravno fakulteto v Mariboru)?
- Ali ste pri izvolitvi imenovane okrožne sodnice, pred tem okrajne državne tožilke, preverjali njeno preteklost in zaznali nepravilnosti pri njenem študijskem delovanju (vprašanje za Ministrstvo za pravosodje)?
V kolikor se potrdijo naše navedbe, bo še enkrat več pod vprašaj postavljena spornost izvolitve tožilcev in sodnikov, hkrati s tem integriteta le teh, nenazadnje pa tudi navzkrižje interesov. Čeprav njena preteklost ni neposredno povezana s trenutnim delom, lahko vzbuja dvome o njeni verodostojnosti in poštenosti, ki sta ključni za sodniški poklic. Javno mnenje bi jo lahko sprejemalo kot nezanesljivo, kar bi posledično vplivalo na ugled sodstva na splošno. Takšen primer je iz vidika pravne etike in integritete izjemno kompleksen. Čeprav se dogodek (goljufanje) časovno ne prekriva z opravljanjem sodniške in tožilske funkcije, lahko ima neposredne posledice na subjektivno in objektivno nepristranskost ter ugled sodstva. Gre namreč za navzkrižje interesov med zasebno preteklostjo in javno dolžnostjo, prizadevanje posameznice, da ohrani svoj položaj, ugled in kariero kljub preteklim dejanjem, ki so v nasprotju z vrednotami poklica, hkrati pa pravica javnosti do poštenega, etičnega in neoporečnega sodnika, ki zakone ne le uporablja, temveč jih je skozi celotno pot tudi spoštoval. Sodna funkcija temelji na predpostavki, da je sodnik oseba visokih moralnih načel. Če je sodnica v preteklosti goljufala, da bi sploh pridobila izobrazbo, ki je pogoj za njen poklic, je njena celotna strokovna podlaga etično sporna.
V Sloveniji Zakon o sodniški službi določa, da mora biti sodnik “osebnostno primeren”. To pomeni, da se na podlagi njegovega dotedanjega dela, ravnanja ali vedenja utemeljeno sklepa, da bo sodniško funkcijo opravljal pošteno in vestno.
Če bi bili podatki o izključitvi iz fakultete znani ob izvolitvi, bi takšna oseba verjetno padla na testu osebnostne primernosti. Takšna sodnica je ranljiva. Če nekdo izve za njeno preteklost, jo lahko uporabi za pritisk na njene odločitve, kar neposredno ogroža neodvisno sojenje. Če se takšna dejstva odkrijejo naknadno, se sprožijo vprašanja o razrešitvi sodniške funkcije in lahko to preteklo dejanje pomeni, da oseba nikoli ni izpolnjevala pogojev za izvolitev.
Postavi se celo vprašanje, ali bi lahko stranke v postopkih, kjer je sodila, zahtevale izločitev ali obnovo, češ da jim je sodila oseba brez moralne avtoritete? Takšen primer smatramo, da predstavlja trajno okrnjeno integriteto. Čeprav ljudje delamo napake, je v sodstvu meja postavljena zelo visoko, saj sodnik odloča o usodah drugih. Če je pot do naziva “pravnik” temeljila na prevari, je vsaka kasnejša sodba v očeh javnosti pod vprašajem. V primeru, da se odkrije tako resna kršitev integritete iz preteklosti, bi v slovenskem pravnem sistemu (in podobnih evropskih sistemih) zadevo obravnavala dva ključna organa: Sodniški svet in Komisija za etiko in integriteto. Komisija bi verjetno presodila, ali je dejanje (goljufanje pri izpitih) v nasprotju s Kodeksom sodniške etike. Kodeks zahteva, da sodnik s svojim ravnanjem (tudi v zasebnem življenju) varuje ugled sodstva. Komisija bi verjetno zavzela stališče, da je prikrivanje izključitve s fakultete zaradi goljufije dejanje, ki trajno diskvalificira osebo za opravljanje te funkcije. Čeprav mnenje komisije ni izvršilni akt, služi kot močna podlaga za nadaljnje disciplinske postopke. Sodniški svet je tisti, ki neposredno odloča o karieri sodnika. V tem primeru bi se soočil z dvema pravnima potema. Sodniški svet bi lahko sprožil postopek zaradi krnitve ugleda sodniškega poklica. Disciplinske kršitve se običajno nanašajo na čas opravljanja funkcije. Vendar pa se “prikrivanje” pomembnih dejstev ob prijavi na delovno mesto šteje za aktivno kršitev, ki traja. Najstrožja sankcija je predlog za razrešitev sodniške funkcije. Zakon o sodniški službi zahteva, da je sodnik “osebnostno primeren”. Če se ugotovi, da je sodnica ob izvolitvi zavedla državne organe (Sodniški svet in Državni zbor) s tem, ko je zamolčala izključitev zaradi goljufije, se lahko sproži vprašanje ničnosti njene izvolitve. Sodniški svet bi lahko tudi ugotovil, da pogoj osebnostne primernosti nikoli ni bil zares izpolnjen. Sodnica bi se v svojem zagovoru verjetno sklicevala na časovno odmaknjenost, da je šlo za mladostno napako, ki je že “izbrisana”, sStrokovno usposobljenost, da je kasneje (morda na drugi fakulteti) pošteno diplomirala in uspešno opravila pravniški državni izpit (PDI). Vendar pa v pravosodju velja, da moralni standardi ne zastarajo. Goljufija pri osnovnem izobraževanju pravnika neposredno spodkopava vero v pravičnost njegovih odločitev danes. Kaj bi to pomenilo za njene sodbe? To je največja pravna dilema. Če bi bila sodnica razrešena zaradi pretekle goljufije, bi to lahko sprožilo val zahtev za obnovo postopkov, saj bi stranke trdile, da jim ni sodil “zakonit in nepristranski sodnik”. To bi povzročilo ogromno škodo državnemu proračunu in ugledu pravne države.
Iz javno dostopnih podatkov smo ugotovili, da je Sodni svet navedeno sodnico izbral za primerno kandidatko za Okrožno sodnico v Mariboru z glasovanjem 9:1, v letu 2023 pa jo je izglasoval Državni zbor, pri čemer se je 34 poslancev opozicije vzdržalo, 1 poslanec pa je glasoval proti. Celotna koalicija jo je podprla.
Na podlagi vseh naših navedb v CI ADSS nestrpno pričakujemo odgovore naslovnikov na naša vprašanj po ZDIJZ.
CI ADSS
