
Vir: google, 24ur.com
CI ADSS smo na podlagi skupka dejstev nesporno ugotovili, da so politična kadrovanja, megalomansko povečevanje števila javnih uslužbencev, visoke nagrade za izbrance, delo od doma, zamude, nestrokovnost, le del zapuščine mandata aktualne vlade Roberta Goloba.
V minulih mesecih smo opozorili na sume spolitizirane vloge Uradniškega sveta, ki bi naj po navodilih vladajoče garniture brezkompromisno in očitno ob odsotnosti strokovnih meril, zagotavljal udobne službe na najvišjih delovnih mestih v državni upravi ljudem po volji politike. Enako bi naj, glede na podatke poznavalcev razmer, očitno ravnal tudi pri spolitiziranem Uradu za nadzor proračuna – varuhu zakonite porabe državnega proračuna. A njegova odsotnost in očitno povsem politična podrejenost omogoča vladi, predvsem pa finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču, nerazumno in netransparentno načrtovanje in porabo javnih sredstev. Slednji pa se očitno požvižga na vse glasnejša opozorila iz Bruslja, povsem prezira domačo stroko in kritične ocene Fiskalnega sveta.
Kot je zapisano na spletni strani Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna, izvajajo usklajevanje nalog notranjega nadzora nad javnimi financami, inšpekcijski nadzor nad državnim proračunom, neodvisni nadzor nad porabo sredstev skladov Evropske unije, donatorskih sredstev drugih držav in nacionalnega sofinanciranja ter naloge zaščite finančnih interesov Evropske unije in boja proti goljufijam. Kot pravijo naši viri, je Urad za nadzor proračuna v tej vladi povsem izgubil svojo vlogo. Razloge za takšno stanje vidijo v politizaciji in nestrokovnosti vodstva urada in njenih temeljih nalog.
A vodstvu Urada (tako pravijo naši viri), ki ga vodi Patricija Pergar, je pot tlakoval prav minister Boštjančič, ob podpori anemičnega Uradniškega sveta, ki ga kljub številnim fijaskom in kadrovskim aferam še vedno vodi Andrej Verhovnik Marošek, zaposlen sicer na Upravi RS zaizvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS). Tam vodi področje splošnih in kadrovskih zadev – torej področje, ki ga je očitno pripeljal do brezizhodnega položaja, saj je število pravosodnih policistov najnižje v zadnjih 15 letih, delovne razmere katastrofalne, nezadovoljstvo pa narašča tako med zaposlenimi kot med zaprtimi osebami.
Andrej Verhovnik Marošek, kot pravijo naši viri, pogosto postreže z besedami, da mu godi podpora aktualnega predsednika vlade Roberta Goloba. Slednjemu je torej omogočeno, da preko Uradniškega sveta, ki ga vodi Verhovnik Marošek, lahkotno uresničuje svoje kadrovske poteze, vključno z nezakonitimi (Senad Jušič), ki so posebej zaznamovale mandat te vlade.
Na spletni strani ima Uradniški svet zapisano, da je bil ustanovljen z Zakonom o javnih uslužbencih z namenom depolitizacije državne uprave in zagotavljanja najvišje stopnje strokovnosti in neodvisnosti uradnikov na najvišjih položajnih uradniških delovnih mestih, in sicer generalnih direktorjev, generalnih sekretarjev, predstojnikov organov v sestavi ministrstev, predstojnikov vladnih služb in načelnikov upravni enot. Je neodvisen organ, ki je pri svojem delu samostojen.
A se je očitno pod vlado Roberta Goloba status Uradniškega sveta povsem spolitiziral. Javnosti je Uradniški svet postal bolj poznan ob aferi z imenovanjem sedaj že bivšega generalnega direktorja Policije Senada Jušića, ki je pod pritiski bremen predkazenskega postopka začetega na predlog tožilke Mateje Gončin, zapustil policijske vrste in se upokojil. Spomnimo. Za Jušića je Upravno sodišče RS ugotovilo, da je bil na položaj generalnega direktorja imenovan nezakonito. Pot k imenovanju pa mu je tlakoval prav Uradniški svet, kot pravijo naši viri, po silnih pritiskih aktualne politike, katere izbranec je bil tudi Jušić. Političnim željam je v primeru Jušića in mnogih drugih očitno sledil (moral slediti?) še vedno aktualni predsednik Uradniškega sveta Verhovnik Marošek.
Nepravilnosti pri ravnanjih Uradniškega sveta je potrdilo tako Upravno sodišče RS kot kasneje tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je v postopku predlaganja in imenovanja generalnega direktorja policije Senada Jušića zaznala korupcijska tveganja. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri imenovanju Jušića je nekdanji v.d. generalnega direktorja Policije Boštjan Lindav na Specializirano državno tožilstvo podal tudi kazensko ovadbo zoper Andreja Verhovnika in člane izbirne komisije. A Jušićevo imenovanje očitno ni edino sporno, domnevno nezakonito in s korupcijo obremenjeno imenovanje sedanje sestave Uradniškega sveta. Pridobili smo dokumentacijo o imenovanju direktorice Urada RS za nadzor proračuna (UNP) Patricije Pergar, ki sodi neposredno pod Ministrstvo za finance in je izbranka finančnega ministra Klemna Boštjančiča.
Uradniški svet je 29. novembra 2022 objavil Javni natečaj za mesto direktorja UNP, ki ga je od 12. septembra na povabilo finančnega ministra Klemna Boštjančiča vodila Patricija Pergar. Ta je bila do tedaj, kot izhaja iz njenega življenjepisa, zaposlena na Finančni upravi RS. Bila je torej sodelavka predsednika Uradniškega sveta Verhovnika. Verhovnik bi se naj celo sam imenoval v posebno natečajno komisijo, ki je opravila razgovor s kandidatko Pergarjevo, torej njegovo do tedaj tesno sodelavko (oba sta namreč skoraj sočasno prišla iz Generalnega finančnega urada na svoja nova vodstvena delovna mesta).

Imenovanje članov posebne natečajne komisije je seveda izjemno pomembno, da se morebiti ne zaplete pri političnih željah. Viri trdijo, da naj bi posebna natečajna komisija Uradniškega sveta imela vrsto zadržkov pri potrditvi Patricije Pergar za primerno kandidatko za vodenje Urada za nadzor proračuna, a bi se naj v postopek izbora vmešal sam finančni minister Klemen Boštjančič preko predsednika Uradniškega sveta in člana posebne natečajne komisije Verhovnika.
Več kot zgovoren je opis odločitve posebne natečajne komisije, ki je zapisala, da po elementu »Strokovna znanja ter razumevanje poslanstva položaja« Patricija Pergar ni bila povsem prepričljiva, oziroma ga je izkazala na spodnji meji ustreznosti.

Slika: Obrazložitev odločitev posebne natečajne komisije za imenovanje Patricije Pergar za direktorico Urada za nadzor proračuna
Uradniški svet je torej za direktorsko mesto Urada za nadzor proračuna izbral kandidatko, ki po njihovi presoji komaj zadošča merilom strokovnosti, kar je več kot nezaslišano. A je z nekompetentnimi in neizkušenimi kadri pač mnogo lažje politično manipulirati. To je Pergarjeva pokazala z odsotnostjo vsakršne profesionalnosti, denimo ob izbruhu afere Litijska, ko ni opravila inšpekcijskega nadzora nad nezakonito prerazporeditvijo šestih milijonov proračunskih sredstev za nakup te stavbe, ki jo je izvedel njen šef Klemen Boštjančič s sodelavkama Sašo Jazbec in Gordano Pipan, sestrično Gregorja Golobiča ter vodjem kabineta Klemnom Babnikom. Pergarjeva nadzora ni odredila vse do danes, kljub ugotovitvam nezakonitega ravnanja njenega šefa Boštjančiča s strani Računskega sodišča RS. S tem je Pergarjeva dodatno pokazala svojo neprofesionalnost, nestrokovnost in izključno politično naravnanost. Je pa, kot je znano, četo inšpektorjev poslala nad notranjo revizorko Suzano Hötzl, ki je prva opozorila na nezakonita ravnanja tedanje pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan, finančnega ministra Klemna Boštjančiča in celotne vlade. Zadeva napada Pergarjeve na revizorko Hötzlovo še vedno čaka na sodni epilog.
Uradniški svet Pergarjevi priznal kvalifikacijo, ki je nima
Andrej Verhovnik Marošek se v postopku imenovanja oziroma obravnave vloge Patricije Pergar kot njen do tedaj tesen sodelavec ni izločil, še več, v posebno natečajno komisijo je ob Heleni Kamnar, Katji Lautar in Aleksandru Aristovniku, imenoval kar samega sebe. S tem ni poskrbel vsaj za videz nepristranskosti, kot to veleva Zakon o preprečevanju korupcije.
Po tem, ko je Uradniški svet pod vodstvom Verhovnika očitno klonil pritiskom politike in celo povozil lastno neodvisnost ter načelo in cilj zagotavljanja najvišje stopnje strokovnosti in neodvisnosti uradnikov na najvišjih položajnih uradniških delovnih mestih, je posebna natečajna komisija Patriciji Pergar v sklepu jasno in nedvoumno zapisala, da ima patricija Pergar »opravljen izpit za državnega notranjega revizorja in preizkušenega državnega notranjega revizorja.«

Sklep je prejel finančni minister Boštjančič, vlada in Patricija Pergar osebno. Preverili smo evidenco imetnikov naziva preizkušeni državni notranji revizor in Patricije Pergar ni med navedenimi imetniki tega naziva. Imenik državnih notranjih revizorjev in preizkušenih državnih notranjih revizorjev vodi prav Urad za nadzor proračuna, ki ga vodi Patricija Pergar, a se na nezakonitost in nepravilnost v sklepu ni obregnil nihče, tudi Pergarjeva ne.

Slika: izsek iz imenika državnih notranjih revizorjev
Glede na nove ugotovitve bi bilo nujno, da se izvede neodvisen zunanji nadzor nad postopanji, odločitvami in ravnanji Uradniškega sveta, posebej iz vidika zakonitosti, preglednosti, neodvisnosti in strokovnosti. Postopek imenovanja Patricije Pergar na mesto direktorice Urada za nadzor proračuna pa naj pregleda tudi Komisija za preprečevanje korupcije, kamor bomo posredovali zahtevo za preiskavo.
CI ADSS

