Vir: google, Slovenske novice
»Vlada Republike Slovenije, pozivamo vas, da na podlagi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji razglasite 28. oktober 2025 za dan žalovanja v spomin Alešu Šutarju, ki je tragično preminil. Njegova smrt je pretresla vso Slovenijo, zato je nujno, da Vlada Republike Slovenije to pobudo uvede čim prej.«
Utemeljitev poziva vladi za razglasitev državnega dneva žalovanja zaradi umora Aleša Šutarja v Novem mestu 25. oktobra 2025 temelji na naslednjih argumentih, ki dogodek povzdigujejo iz lokalne tragedije v širši družbeni problem, kar upravičuje ukrepanje na državnem nivoju:
1. Simbolni pomen in družbena razsežnost dogodka: Umor Aleša Šutarja ni zgolj posamičen zločin, temveč je v javnosti, zlasti na platformi X, sprožil burne odzive, ki nakazujejo globlje nezadovoljstvo z varnostjo in delovanjem institucij. Objave na X omenjajo “propad sistema” in “ignoranco institucij”, kar kaže, da javnost dogodek dojema kot odraz sistemskih pomanjkljivosti, kot so neučinkovito preprečevanje nasilja, pomanjkljiva policijska preventiva ali nezadostna podpora žrtvam. Državni dan žalovanja bi služil kot priznanje teh širših družbenih vprašanj in izraz solidarnosti z žrtvami nasilja.
2. V Sloveniji so bili državni dnevi žalovanja razglašeni ob dogodkih, ki so močno pretresli nacijo ali izpostavili sistemske izzive, npr. poplave avgusta 2023 ali smrt vidnih osebnosti. Čeprav je umor posameznika običajno obravnavan lokalno, lahko izjemne okoliščine, kot so množični protesti ali medijska pozornost, upravičijo državno raven. V Novem mestu so že vidni znaki širšega družbenega odziva, kot so spontane žalne sveče pred lokalom Patriot in razprave o varnosti, kar nakazuje potencial za nacionalni odmev.
3. Razglasitev državnega dneva žalovanja bi vladi omogočila, da pokaže proaktivnost in sočutje ter pomiri razburjeno javnost. Po dogodku so se na X pojavili pozivi k večji varnosti in kritike institucij, kar kaže na razdor med državljani in oblastmi. Dan žalovanja bi bil simbolni korak k ponovni vzpostavitvi zaupanja, hkrati pa bi omogočil minuto molka, žalne knjige in druge oblike izražanja sočutja na nacionalni ravni.
4. Po Zakonu o uporabi državne zastave in drugih simbolov (ZUDZ) lahko vlada razglasi dan žalovanja z odlokom na dopisni seji, kar je hitra in izvedljiva poteza. Predsednik vlade Robert Golob ima pooblastilo, da skliče takšno sejo, kar je bilo že izvedeno v primerih nacionalnih tragedij. Glede na to, da je župan Novega mesta Gregor Macedoni že sklical izredno sejo Občinskega sveta za 28. oktober 2025, bi lahko vlada to izkoristila kot povod za usklajeno državno akcijo.
5. Intenzivna razprava na X in drugih platformah kaže, da dogodek presega lokalne okvire, saj se dotika tem, kot so nasilje, varnost in zaupanje v institucije. Če bi mediji, nevladne organizacije ali civilne pobude dodatno okrepile pozive, bi to še povečalo utemeljenost državnega dneva žalovanja. Primeri, kot je rudarska nesreča v Velenju januarja 2025, kjer so lokalne oblasti hitro razglasile žalovanje, kažejo, da lahko lokalni dogodki pridobijo širši pomen.
Poziv vladi, naj razglasi državni dan žalovanja, je utemeljen, če se umor Aleša Šutarja uokviri kot del širšega družbenega problema, povezanega z nasiljem in sistemskimi pomanjkljivostmi. Predsednik vlade Robert Golob lahko to doseže z odlokom na dopisni seji, kar bi pokazalo državno solidarnost in odgovornost.
CI ADSS – Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije
p.p. 9, 2311 Hoče
elektronski naslov: info@ci-adss.si
CI ADSS
About the Author
