Vir: google, Megafon.si,
CI ADSS smo dne 19.8.2025 na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani poslali “naznanilo storitve kaznivega dejanja Zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic, katerega sta v sostorilstvu osumljena nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan in njen nekdanji strankarski kolega, podjetnik Andrej Omerzel (celotno naznanilo je obljavljeno na https://ci-adss.si/?p=1814).
V dani zadevi je šlo za pogodbeno razmerje med ministrstvom za pravosodje, ki ga je zastopala ministrica dr. Dominika Švarc Pipan in podjetjem PPP Andrej Omerzel s.p., ki ga je zastopal direktor Andrej Omerzel. Ta je ob zaključku opravljenih pogodbenih del sestavil dokument “Strategija digitalizacije pravosodja in pregled projektov iz področja digitalizacije,” ki obsega 18 strani, kar je tudi bil predmet pogodbe, ki ga je od njega zahtevalo Ministrstvo za pravosodje. V uvodni določbi pogodbe med ostalim piše, da ima izbrani izvajalec dokazljive ustrezne reference za opravljanje storitev, ki so predmet te pogodbe. Katere so te dokazljive reference, glede na to, da je ugotovljena izvajalčeva izobrazba prva stopnja prava, kar je daleč od ustreznih referenc. Že samo to dokazuje načrtno prirejanje podatkov v pogodbi, da je lahko dobil dogovorjen posel.
Skupna vrednost te pogodbe je znašala 46.360 eur z DDV in je vključevala vse stroške, potrebne za pravilno izvedbo pogodbenih obveznosti. Protikorupcijska klavzula v 5. členu natančno opredeljuje ukrepe ugotavljanja pogojev ničnosti pogodbe in aneksa. Glede na ugotovitve CI ADSS in podano naznanilo ODT LJ, je aktiviranje protikorupcijske klavzule nujno.
V sporazumu o prenehanju pogodbenega razmerja po Pogodbi št. C2030-22-556326, ki sta ga podpisala Dominika Švarc Pipan in Andrej Omerzel, je v 1. členu med ostalim zapisano, “da sta tako izvajalec kot naročnik posamezne obveznosti iz pogodbenega razmerja izpolnila v celoti.” Pri analizi celotnega primera pa nas je v CI ADSS močno zbodel končni pogodbeni izdelek, ki ga je direktor PPP Andrej Omerzel s.p. sestavil in izročil Ministrstvu za pravosodje. Gre za dokument “Strategija digitalizacije pravosodja in pregled projektov iz področja digitalizacije.” V sodelovanjus zunanjimi strokovnimi osebami iz področja informatike in pravosodja smo celoten dokument Strategija digitalizacije pravosodja, ki je bil predmet pogodbenega razmerja in ga je izdelal Andrej Omerzel, pregledali, proučili in presodili z vidika kakovosti, ustreznosti in skladnosti. V zvezi s tem je izdelano neodvisno poročilo, s katerim bomo kot dopolnitev naznanila storitve kaznivega dejanja Zlorabe uradnega položaja zoper Dominiko Švarc Pipan in Andreja Omerzela, obvestili Okrožno državno tožilstvo V Ljubljani. Celotne vsebine poročila in dopolnitve naznanila na naši strani ne bomo objavili, saj gre za dokazni dokument v predkazenskem postopku, ki bo pripravljen in na ODT LJ posredovan v kratkem. Predstavljamo le nekaj pomembnih in ključnih izsekov poročila:
- Ocena kakovosti dokumenta kot izhodišča, dela, predloga ali konkretne Nacionalne Strategije digitalizacije pravosodja:
Dokument je kvalitatívno povsem nezadosten za to, da bi služil kot nacionalna strategija ali kot njeno izhodišče, osnutek ali predlog. Strategija je najvišji dokument, ki mora temeljiti na temeljiti analizi stanja (AS-IS). Dokument je ne vsebuje. Omenja le, da je “bil dosežen velik napredek” in da je Slovenija “v sredini držav članic”, vendar brez konkretnih podatkov, primerjav, SWOT analize ali identificiranih oviro… - Ključni elementi, ki niso prisotni v dokumentu:
Da bi dokument lahko veljal za strategijo, mu manjkajo naslednji ključni elementi:
– Uvodna analiza (AS-IS): Podrobna analiza trenutnega stanja digitalne zrelosti pravosodnega sistema (sodišča, tožilstvo, odvetništvo, notariati, izvršitelji). SWOT analiza.
– Strateška izhodišča in načela: Jasno opredeljena načela, ki bodo vodila digitalno preobrazbo (npr. uporabnik v središču, odprtost, varnost, enkratna zajema podatkov, interoperabilnost po standardih)…. - Ocenjena usklajenost z deležniki in ključnimi akti na nacionalni in mednarodni ravni:
Dokument ni usklajen s ključnimi deležniki. To je najbolj očitno v zaključku, kjer se prizna, da se pravosodni organi digitalizacijo “lotevajo posamično”, da “tožilstvo ni vključeno” v Svet uporabnikov in da je “potrebna večja koordinacija”. Strategija, ki to priznava, a ne ponuja konkretnega modela za odpravo tega problema, je kontraproduktivna. Pravna avtonomija sodišč je izziv, ki ga je treba aktivno obvladovati s pogajanjimi in sodelovalnimi mehanizmi, ne le omeniti…. - Ocena dokumenta
a. Površnost in generičnost:
Dokument je zbirka splošnih trditev in splošnih priporočil, ki veljajo za skoraj vsak sektor javne uprave (npr. “izboljšati učinkovitost”, “zagotoviti varnost podatkov”)…….
b. Odziv na naročilo, ne na potrebo:
Vsebina deluje kot hitro sestavljen odgovor na neko (glede na ugotovljene utemeljene sume storitve kaznivi hdejanj, verjetno politično) zahtevo po “strategiji”, brez resnične namere, da bi ta dokument dejansko vodil spremembe…….
c. Kopiranje besedil brez pomena:
Besedne zveze kot “umetna inteligenca”, “blockchain”, “zelena sejna soba” so vključene brez kakršne koli razlage, kako naj bi jih konkretno implementirali v pravosodni sistem, kateri problemi naj bi jih rešili ali kakšna so tveganja. To so prazni modni izrazi, ki naj bi dokumentu dali videz sodobnosti, ne pa operativne vsebine…..
d. Nepovezanost z resničnostjo in dejanskimi potrebami:
Najbolj podroben del dokumenta je dolg seznam že zaključenih projektov (verjetno kopirano iz poročil), kar nima nobene veze z strateškim načrtovanjem prihodnosti. To je kot bi v načrtu za gradnjo hiše našteli, katera kladiva in žage so se uporabljala pri prejšnjih projektih. To ni strategija, to je arhivski pregled……..
e. Odsotnost strateškega okvira:
Prava strategija določa, KAJ se bo doseglo, ZAKAJ, KAKO in S KAKŠNIMI VIRI. Ta dokument omenja le “KAJ” (in še to zelo nejasno)……,
Po neodvisni strokovni oceni izdelanega dokumenta lahko zaključimo:
a. Plačilo za kopiranje in lepljenje…..
b. Dokument nima dodane vrednosti, ki bi upravičevala nastali strošek….
c. Posledice za javno upravo: S takšnimi nestrokovno pripravljenimi, sprejetimi in morda
celo potrjenimi Strateškimi dokumenti, ki neustrezno usmerjajo “digitalno preobrazbo”,
se zavaja javnost…….
d. Odgovornost naročnika (Ministrstva za pravosodje):
Ministrstvo za pravosodje je takšen dokument očitno sprejelo in plačalo. To kaže na
popolno nesposobnost prepoznavanja kakovostnega strokovnega dela, odsotnost
kontrolnih mehanizmov za preverjanje rezultatov, verjetno načrtno nenamenska poraba
javnih sredstev……
Zaključek:
Dokument ne more biti označen za nacionalno strategijo, niti kot osnutek, smernica ali podobno. Je splošen konceptualni dokument ali morda začetni osnutek (discussion paper), ki na visoki ravni nakaže želene smeri. V svoji trenutni obliki je površen, nekonkreten, nekonsistenten, nejasen, neargumentiran, neizvedljiv in kot takšen brez vrednosti. Služi bolj kot seznam idej in pregled nekdanjih projektov (kar je najbolj podroben del) kot pa kot vodilo za dejansko transformacijo. Ocenjuje se, da so vse te informacije pri organu že obstajale in jih ni bilo potrebno ponovno zbirati, kaj šele povezati in navajati v naročenem in novo nastalem dokumentu.
Za razvoj prave strategije bi bilo potrebno izvesti temeljito analizo stanja, vzpostaviti robusten governance model za usklajevanje med vsemi deležniki, definirati merljive cilje in pripraviti podroben, kakovostno določen finančni načrt izvajanja (ki temelji na sprejetih finančnih okvirjih znotraj že sprejetih in veljavnih aktov), ki je popolnoma usklajen z nacionalnim in evropskim regulativnim ter strateškim okvirom.
Dokument je brez vrednosti, cena pa je očitna preplačila za delo, ki ni bilo opravljeno. Še več, za ta dokument izvajalec ne bi smel prejeti nobenih sredstev. Celotno besedilo je vir podatkov in informacij, ki jih pristojne službe Ministrstva za pravosodje imajo vedno na voljo, jih morajo voditi in so za njih odgovorne. Takšen pavšalni dokument lahko uslužbenec ministrstva po naši oceni in oceni poznavalcev razmer pripravi v enem dopoldnevu. Obstaja pa velika verjetnost, da je ta dokument (v celoti ali njenih delih) pri organu že obstajal, a ga je izvajalec le prevzel kot svojega in ga v zameno za izdatno plačilo iz javnih sredstev, ponudil kot svoje delo.
Kot že navedeno, bomo CI ADSS s tem v zvezi na ODT LJ podali dopolnitev naznanila, oziroma ovadbe, saj tovrstna praksa nujno poziva k preiskavi in preprečitvi takšnih dejanj, ki ogrožajo delovanje državnega sistema in oškodovanje državnih proračunskih sredstev.
Da pa ne ostane samo pri tem, smo v CI ADSS pri navedenem pogodbenem poslu med Ministrstvom za pravosodje in Andrejem Omerzelom zaznali utemeljen sum storitve kaznivega dejanja Davčne zatajitve, kar pa še temeljito preiskujemo in analiziramo in bomo o naših ukrepih pravočasno obveščali tako tožilstvo kot javnost.
CI ADSS
About the Author
1 thought on “STRATEGIJA DIGITALIZACIJE PRAVOSODJA – PO POGODBI ZA IZVAJALCA OMERZEL ANDREJA PRORAČUNSKIH 46.360 EUR ZA DOKUMENT BREZ VREDNOSTI? CI ADSS V TEJ AFERI PREISKUJEMO TUDI SUM KAZNIVEGA DEJANJA DAVČNE ZATAJITVE”