Vir: google, mojastoritev.si

V CI ADSS smo seznanjeni s še eno zgodbo, ki kaže na sum izigravanja zakonodaje in privilegiranja osebnih interesov vpletenih, ne boste verjeli, na Ministrstvu za pravosodje.

Dobri poznavalci razmer so nas izčrpno obvestili, da je Ministrstvo za pravosodje za 8,7 milijona evrov obnovilo sodno stavbo v Novem mestu, domnevno brez gradbenega dovoljenja. Zaposlena, ki sta opozarjala na nezakonitost, sta bila kaznovana. Eden celo z izgubo službe. Ministrica Andreja Katič je bila o domnevno nezakoniti obnovi sodne stavbe večkrat obveščena, a ni ukrepala.

V torek, 26. avgusta 2025, je nekdanja ministrica za pravosodje Andreja Katič obiskala obnovljeno sodno stavbo in zapore na Jerebovi ulici v Novem mestu. Pred novinarji in fotografskimi objektivi se je hvalila z uspešno zaključeno prenovo impozantnega objekta v samem središču mesta, ki ga poznajo vsi Novomeščani. Nasmejana je poudarjala, kako pomembna je bila ta investicija za slovensko pravosodje. Gre za objekt, ki smo ga vsi lahko videli v medijih po tragični smrti Aleša Šutarja pred kratkim. A to, česar ministrica ni povedala, je bilo bistveno pomembnejše. Stavba, v kateri je stala, bi naj bila obnovljena nezakonito. Brez gradbenega dovoljenja. Na črno. Za skoraj devet milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. In kar je še bolj skrb vzbujajočem, ministrica je bila o tem obveščena. Več kot leto dni so jo zaposleni opozarjali, da se dogaja nekaj nezakonitega. Vztrajno je ignorirala vsa opozorila. Tisti, ki so bili dovolj pogumni, da so vztrajali pri resnici, so bili za to kaznovani. Eden je dobil izredno odpoved, drugi je ministrstvo zapustil, medtem ko tisti, ki škandal skušajo pomesti pod preprogo, ostajajo na svojih položajih. To ni zgodba o birokratski napaki ali administrativnem spodrsljaju. To je zgodba o sistematičnem prikrivanju, zastraševanju zaposlenih in arogantnem ignoriranju zakona s strani tistih, ki bi morali biti njegovi prvi varuhi. To je zgodba o tem, kako je delovalo Ministrstvo za pravosodje pod Katičevo – ali bolje rečeno, kako ni delovalo.

Iz informacij poznavalcev razmer povzemamo, da je aprila 2022 Ministrstvo za pravosodje pridobilo gradbeno dovoljenje za prenovo sodne stavbe in zaporov v Novem mestu. A dovoljenje je bilo pridobljeno le za novo dozidavo – prizidek in dvigalo v atriju. Za obstoječi objekt, ki so ga nameravali temeljito obnoviti, gradbenega dovoljenja niso pridobivali. Projektno dokumentacijo je izdelalo podjetje Gea consult, katerega lastnik je J. M.. Že takrat so se pojavili prvi dvomi. Eden od zaposlenih na ministrstvu je opozarjal, da obseg načrtovanih del presega mejo, ko gradbeno dovoljenje ni več potrebno. Govorilo se je o horizontalnih ojačitvah celotnega objekta z armiranobetonskimi vezmi, o utrjevanju temeljev. To niso bila le kozmetična popravila. Šlo je za posege v konstrukcijo stavbe. Osmega maja 2023, še preden so se dela sploh začela, je vodja projekta na ministrstvu zahteval pojasnilo projektanta. Potreboval je zagotovilo, da gradbeno dovoljenje res ni potrebno. Po več prošnjah za odgovor je odgovorni projektant iz podjetja Gea consult v pisni izjavi zatrdil, da gre za “malo rekonstrukcijo”, za katero gradbeno dovoljenje naj ne bi bilo potrebno.

Ta izjava je postala temelj za vse, kar je sledilo. Ministrstvo je izvedlo javno naročilo za izbiro izvajalca in konec leta 2023 so se dela začela. Izvajalec je postal CGP d.d., nadzor pa je prevzelo podjetje Urbing d.o.o. Vrednost izvedenih del je na koncu znašala 8.696.735 evrov.

Nekdanji zaposleni v Službi za investicije (ki bi naj bil sistematično trpinčen s strani vodje službe, sicer pa arhitekt z dolgoletnimi izkušnjami), ki je službo zapustil v začetku leta 2025, je kljub pojasnilom projektanta, dvomil v pravilnost njegovih izjav. Na koncu se je tudi izkazalo, da je bil dvom upravičen. Zaradi opozoril tega zaposlenega se je v letu 2024 na MP organiziralo nekaj sestankov na to temo. Kljub temu, da je bila rešitev zelo preprosta – oddaja vloge za dopolnilno gradbeno dovoljenje, s katerim bi legalizirali obnovo medtem, ko je gradbišče še odprto – do konkretnih rešitev v letu 2024 ni prišlo. Predvsem, ker vodji Službe za investicije na MP L. R. in generalni sekretarki S. R. naj ne bi bilo v interesu, da bi MP priznalo napako. Zato so raje vzdrževale nelegalno stanje. Tako je na primer 24.10.2024 na ministrstvu potekal sestanek z Gea consult, na katerem sta odgovorni projektant in M. ponovno zatrdila, da gre pri obnovi obstoječega objekta za izboljšave posameznih konstrukcijskih elementov, za kar gradbeno dovoljenje ni potrebno. V zapisniku sestanka (obstajata sicer dve verziji, ker se prisotni s strani MO niso mogli uskladiti, kaj je bilo na sestanku dorečeno) glede vprašanja gradbenega dovoljena še piše: »Pridobivanje dopolnjenega gradbenega dovoljenja še za dela na obstoječem objektu zgolj zaradi dvoma posameznikov iz služb naročnika brez skrbne strokovne presoje ni ustrezno.« Z drugimi besedami, zaposleni, ki opozarja na potencialno nezakonitost je nadležen. Njegovi dvomi niso utemeljeni.

Naslednjega sestanka s projektantom na temo gradbenega dovoljenja, ki je bil sklican za 17. januar 2025,  se projektant ni hotel udeležiti. V pisnem odgovoru je sporočil, da se obnova izvaja v obsegu “vzdrževanja objekta” in da so že “večkrat pojasnili svoje mnenje”.

Ministrica Katič se je javno hvalila, kako osebno bdi nad investicijskimi projekti na MP preko t.i. investicijskih kolegijev.  A Andreja Katič na sestankih večinoma naj ne bi bila. Namesto nje je zadeve vodil M. Z., zaposlen v kabinetu ministrice. M. Z. je človek, ki bi naj imel zgolj srednješolsko izobrazbo, na ministrstvo pa prihaja samo ob petkih. Njegova vloga ni formalno določena. A vsi na ministrstvu vedo, kdo je. Strokovni sodelavci z desetletji izkušenj, so morali njemu poročati o milijonskih investicijah. On je sprejemal odločitve. On je dajal navodila. Med zaposlenimi kroži prepričanje, da ga je na ministrstvo postavila Svoboda. Ne samo, da bi nadziral projekte, ampak predvsem, da bi nadziral ministrico. In tako bi naj človek brez ustrezne izobrazbe, brez strokovnega znanja, brez formalnih pooblastil – a z ustreznimi političnimi vezami – de facto vodil eno najpomembnejših ministrstev v državi? In tudi zaradi takšnih stvari je prišlo do nevzdržne situacije, ki je eskalirala na Dolenjskem.

Aprila 2025, ko so bila dela že v zaključni fazi, je vodja projekta na enem izmed takih investicijskih kolegijev še zadnjič opozoril na to, da bi bilo najbolje pridobiti dopolnilno gradbeno dovoljenje, kar bi bilo mogoče izvesti zelo elegantno, dokler je gradbišče odprto. S tem bi odpravili vse dvome v zakonitost posegov. Na kolegiju je bila prisotna tudi ministrica Katič, ki je vodji projekta naročila, da pripravi predloge za ukrepanje. Vodja projekta je pripravil predlog, da se pozove projektanta, da nemudoma pristopi k oddaji vloge za dopolnilno gradbeno dovoljenje. Ko je poslal predlog dopisa za projektanta v pregled S. R. in L. R., je namesto hitrega ukrepanja dobil odgovor, da mora za ministrico pripraviti podrobne informacije glede te teme. Kar je javni uslužbenec tudi naredil in v pisni informaciji ponovno napisal:

In spet je namesto hitrega ukrepanja prišlo navodilo, da je potrebno za mnenje vprašati še nadzornika. Na tej točki je namreč bilo že manj kot mesec dni časa za pridobitev dopolnilnega gradbenega dovoljenja. S. R. in L. R. sta očitno zavlačevali. Nadzornik je najprej 23.6.2025 podal mnenje, da je dopolnilno gradbeno dovoljenje potrebno.

A to očitno ni bil odgovor, ki sta ga L. R. in S. R. hoteli slišati.

Zato sta nadzorniku – medtem ko je bil skrbnik projekta na letnem dopustu – na hitro poslali dopis, s katerim sta pritiskali nanj, da spremeni svoje mnenje. Ali je šlo za pritisk, za grožnjo, za klasično delovanje L. R.? Presodite sami po prebranem.

Sporočilo je bilo jasno: “premisli!” In nadzornik je premislil. Spremenil je mnenje. Gradbeno dovoljenje naj ne bi bilo več potrebno.

Po gradbišču se je potem govorilo, da je L. R. obsesivno klicala nadzornika tudi ob nemogočih urah (kar bi naj sicer redno počela) in mu predlagala neke amaterske rešitve, kako bi zmanjšali sporno preveliko odprtino. Odprtina je bila del projekta. Spreminjanje dimenzij na lastno pest, po koncu del, brez projektne dokumentacije je seveda nelegalno, nestrokovno in skregano z vsemi moralnimi standardi. Kar bi L. R. kot članica nadzorne komisije na Inženirski zbornici Slovenije morala vedeti.

Poznavalci razmer v tej zgodbi posebej opozarjajo na favoriziranje ali nepotizem. Za projektiranje je ministrstvo podjetju Gea consult plačalo 209.420 evrov brez DDV, oziroma 255.492,40 evra z DDV. To ni majhen znesek. Za te denar pričakuješ profesionalno delo, natančnost, spoštovanje zakonov. Ti projekti so pa tudi sicerm, ne samo glede vprašanja črne gradnje, ampak tudi sicer bili precej slabi. Takšno je mnenje nadzora, izvajalca, uporabnika prostorov (sodišče NM) in tudi nekaterih zaposlenih na MP. Na enem od sestankov je generalna sekretarka S. R. skrbniku projekta na MP zabičala, da lahko ima svoje osebno mnenje o kvaliteti projektov, ampak na zunaj pa mora govoriti, da so projekti v redu. Lastnik podjetja J. M. je bil sošolec L. R., vodje Službe za investicije na ministrstvu. Poznavalci razmer ga imenujejo tudi “hišni projektant” Ministrstva za pravosodje. po njihovo ni prvič, da je dobil nerazumno donosen posel na MP. In tudi ni prvič, da so bile z njegovimi projekti težave. Na Jesenicah so denimo pozabili sprojektirati priključek na kanalizacijo.  Mediji so o teh povezavah že pisali. Sporni del projekta je bil revidiran tudi s strani podjetja Savaprojekt. Še en “hišni projektant” ministrstva po poznavalcih razmer. Za revizijo so prejeli 19.090 evrov brez DDV, oziroma 23.289,80 evra z DDV. Skupaj je MP za projektiranje in revizijo projektne dokumentacije, ki naj bi bila strokovno napačna ali vsaj sporna, plačalo skoraj 280.000 evrov. Za to ceno si lahko privoščiš najboljše strokovnjake v državi. Za to ceno pričakuješ odgovore, ne izgovore. Za to ceno bi moral biti projekt pravno čist, brez dvomov, brez tveganj. A namesto tega je ministrstvo dobilo slabo kakovost projektov, spreminjajoče se interpretacije in projektanta, ki se izmika sestankom.

Medtem ko tisti, ki so problem skušali prikriti, zaenkrat ostajajo na svojih položajih, so tisti, ki so opozarjali na nepravilnosti, plačali visoko ceno. Vodja projekta, ki je opozarjal na potrebo po gradbenem dovoljenju in investicijo kljub slabim projektom uspešno pripeljal do zaključka, je po tem prejel sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Drug zaposleni, ki je prav tako opozarjal na nepravilnosti, je ministrstvo zapustil že v začetku leta 2025. Tudi on bi naj bil deležen sistematičnega mobinga in trpinčenja na delovnem mestu. Pred tem so v letu 2024 Službo za investicije zapustili kar štirje zaposleni (od cca 10 zaposlenih). Štirje strokovnjaki v enem letu. To seveda ni naključje. To je znak zelo slabih razmer v službi. Predvsem pa odraz vodenja L. R.. O tem je bila ministrica večkrat obveščena. Nikoli ni ukrepala. Namesto da bi zaščitila zaposlene, ki so branili zakonitost, je dovolila, da se nadaljuje sistematično trpinčenje. Namesto da bi se soočila s problemom, ga je ignorirala.

Dela na sodni stavbi v Novem mestu so bila zaključena poleti 2025. Objekt je bil predаn v uporabo. Sodniki sodijo, zapori delujejo, uslužbenci prihajajo na delo. Vse je videti normalno. A objekt nima uporabnega dovoljenja. Ker bi naj bil obnovljen brez gradbenega dovoljenja, ga formalno ni mogoče zakonito uporabljati. Slovensko pravosodje tako deluje v stavbi, ki bi naj bila obnovljena na črno? V stavbi, za katero je bilo porabljenih 8,7 milijona evrov davkoplačevalskega denarja, v stavbi v samem centru Novega mesta, ki jo poznajo vsi prebivalci? Ironija je boleča. Ministrstvo, ki bi moralo varovati pravno državo, jo je samo zavestno prekršilo. Institucija, ki bi morala biti zgled zakonitosti, je zakon ignorirala.

Ministrica Andreja Katič je 26. oktobra 2025 odstopila. Razlog za odstop je bila tragedija v Novem mestu, kjer je bil ubit oče dveh otrok. A medtem ko je odstopila zaradi tragedije, na katero ni mogla vplivati, ostaja vprašanje, kaj bo s sumom nezakonitosti, ki bi se naj dogajala neposredno pred njenimi očmi. Z nezakonitostjo, na katero so jo zaposleni več kot leto dni opozarjali in ki jo je imela moč in pristojnost ustaviti – a tega ni storila. Novo vodstvo ministrstva za pravosodje bo moralo ta škandal razrešiti. Potrebna bo redna legalizacija objekta. V vsakem primeru bo ta zgodba ministrstvo, ki že tako ali tako nima dobre javne podobe, stala še dodatnega ugleda. Najpomembnejše vprašanje pa ostaja: bo kdo odgovarjal? Bo kdo odgovarjal za sistematično ignoriranje opozoril zaposlenih? Bo kdo odgovarjal za zastraševanje tistih, ki so branili zakonitost? Bo kdo odgovarjal za sumljive poslovne povezave med odgovornimi na ministrstvu in izbranimi projektanti? Bo kdo odgovarjal za to, da pravosodje danes deluje v nelegalnem objektu?

L. R., vodja Službe za investicije, ki je zavračala opozorila in pritiskala na nadzornika, je še vedno na svojem položaju, prav tako Generalna sekretarka S. R., ki je sodelovala pri prikrivanju problema. M. Z., človek brez ustrezne izobrazbe, ki je neformalno vodil investicijske odločitve, še vedno dela v kabinetu. Tisti, ki so skušali zaščititi javni interes, so bili kaznovani. Tisti, ki so ga kršili, ostajajo. Sodniki pa izrekajo sodbe v imenu pravne države in izrekajo jih v prostorih, ki pravno državo sramotijo, v prostorih, ki so bili obnovljeni z denarjem davkoplačevalcev, brez spoštovanja pravil, ki veljajo za vsakega državljana? Andreja Katič v tej zgodbi nosi subjektivno odgovornost. Bodo odgovorni kdaj odgovarjali za nastalo situacijo?

CI ADSS zbiramo dodatne neodvisne dokaze in obvestila, da utemeljimo sum storitve kanzivih dejanj odgovornih, ter aktivno delujemo v smeri podaje naznanila suma kaznivih dejanja pristojnim organom pregona, ki bi sicer morali že po uradni dolžnosti ukrepati ob branju tega prispevka.

CI ADSS