Vir: google, Novice.si, Okrožno državno tožilstvo v Celju
CI ADSS smo dne 22.5.2025 na SDT RS podali kazensko ovadbo zoper pravosodno ministrico Andrejo Katič, zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja Zlorabe uradnega položaja in Oviranja pravosodnih in drugih državnih organov, saj je v okviru uradne funkcije v sporočilu za javnost, v zadevi podane kazenske ovadbe NPU v aferi Litijska 51, s svojo izjavo neposredno, naklepno vplivala na delo preiskovalnih organov in organov pregona, z namenom, da sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali da komu prizadene škodo, s čemer je izrabila svoj uradni položaj ali prestopila meje uradnih pravic in z namenom, da bi v tožilskem in sodnem postopku presodili tako, kot je bil namig ministrice Katičeve v njeni izjavi za javnost, uporabila posredno grožnjo ali ustrahovanje, ustvarila pritisk na delo pravosodnih organov, ter s tem vplivala na pričanje ali izvajanje dokazov ter končni epilog. V nadaljevanju objavljamo celotno kazensko ovadbo CI ADSS.
V začetku meseca septembra 2025 smo na poštni predal CI ADSS prejeli dokument Okrožnega državnega tožilstva v Celju in sicer Sklep o zavržbi naše kazenske ovadbe zoper osumljeno Andrejo Katič, ker citiramo: “naznanjeni dejanji nista kaznivi dejanji, za katero se storilka preganja po uradni dolžnosti.” Celoten Sklep ODT v Celju objavljamo v nadaljevanju.
Čeprav smo navedeno kazensko ovadbo v osnovi posredovali SDT RS, je iz prejetega dokumenta razvidno, da je bilo s sklepom Vrhovnega državnega tožilstva VDT-Tu-5-2/4/2025/188, z dne 2.6.2025, za odločanje o predmetni kazenski ovadbi določeno Okrožno državno tožilstvo v Celju. Okrožni državni tožilec Gorazd Kocijančič, ki je dobil ovadbo v obravnavo, je po pregledu kazenske ovadbe ugotovil, da v ravnanju ovadene niso izpolnjeni zakonski znaki očitanih kaznivih dejanj. Že v samem začetnem pojasnilu navaja naslednje:
Čeprav je v javnem odzivu ministrstva za pravosodje eksplicitno navedeno, da pravosodna ministrica Andreja Katič ponovno opozarja, da je ključno, da organi pregona čimprej opravijo svoje delo ter da zgodba dobi epilog na sodišču, je končna ugotovitev tožilca Kocijančiča, da navedene izjave ni mogoče šteti kot osebno izjavo ministrice za pravosodje Andreje Katič, saj besedilo v dokumentu ministrstva za pravosodje ni zapisano v navednicah, kot to izhaja iz kazenske ovadbe CI ADSS. Sprašujemo se, za čigavo osebno izjavo pa potem gre, glede na dejstvo, da v uradnem dokumentu ministrstvo za pravosodje eksplicitno navaja, da pravosodna ministrica Andreja Katič ponovno opozarja, da…….?
V nadaljevanju tožilec utemeljuje neizpolnjevanje zakonskih znakov kaznivega dejanja Zlorabe uradnega položaja ali pravic.
Ugotavljamo, da v enem samem odstavku negira sam sebe. Po njegovo osumljenka nikakor ni izrabila svoj položaj ali prestopila meje uradnih pravic ali ne bi opravila kakšne dolžnosti, saj iz naše kazenske ovadbe ni v ničemer razvidno, kakšno nepremoženjsko korist naj bi osumljenka s takšno izjavo pridobila sebi ali komu drugemu, prav tako pa s podajo izjave nobenemu ni bila povzročena nikakršna škoda. Takoj v naslednjem stavku pa navaja, da ovaditelji v ovadbi podajamo sum, kako je osumljenka s svojo izjavo ustvarila pritisk na delovanje državnih tožilcev, kar posledično omogoča nepremoženjsko korist tistim odgovornim osebam, ki jih javnost vidi kot glavne akterje v aferi Litijska 51, ki bi morali biti ovadeni, saj smo v tej smeri že decembra 2023 CI ADSS podali kazensko ovadbo zoper tedanjo pravosodno ministrico in finančnega ministra v zadevi Litijska 51, pa je ovadba zaenkrat očitno obtičala v nekem predalu, policija pa je zaenkrat ovadila le podrejene uslužbence ministrstva za pravosodje in prodajalca sporne stavbe. Tožilec nasprotno prvotni ugotovitvi navaja, da v ovadbi poudarjamo, kako je Katičeva s svojo izjavo povzročila škodo vsem ovadenim, s tem kršila domnevo nedolžnosti ter posredno napeljala na njihovo obsodbo. Vendar je vse to po tožilčevo osebno mnenje ovaditelja. S takšno razlago tudi tožilec povzroča škodo ovadenim, posebej, ker je zadeva še v fazi kazenskega postopka in daleč od obsodbe ter pravnomočnosti. Tožilčeve ugotovitve, kjer negira svoje navedbe, da nekaj najprej ni, potem pa je razvidno v naši kazenski ovadbi, ga postavljajo v položaj nedoslednosti, neodločnosti in nestrokovnosti. Tudi to lahko negativno vpliva na sodni proces trenutno osumljenih v aferi Litijska 51.
Sklep o zavržbi je tožilec Kocijančič začinil z ugotovitvijo, da sum ovaditelja, kako izjava Katičeve pomeni pritisk na državno tožilstvo ter na sodnike, da ukrepajo v smeri obtožbe in da je s tem kršena domneva nedolžnosti ovadenih oseb, ne vzdrži kritične presoje. Zanj izjava Katičeve ne predstavlja namiga, kako naj postopajo tožilski in sodni funkcionarji, s tem podana posredna grožnja in ustrahovanje ter vršen pritisk na delo pravosodnih organov, posledično vplivanje na priče, izvedbo dokazov in končni epilog. Njegove navedbe o pristojnostih odločanja o vsebini kazenske ovadbe tožilstva in sodišča, smatramo le kot odvračanje pozornosti od namena ovadbe.
Kaznivo dejanje Oviranje pravosodnih organov in drugih državnih organov po členu 286/I-II KZ-1 določa:
(1) Kdor z namenom, da bi v sodnem ali upravnem postopku ali v postopku parlamentarne preiskave ali v postopku pred Komisijo za preprečevanje korupcije vplival na pričanje ali izvajanje dokazov ali kdor z namenom, da bi v predkazenskem postopku vplival na zbiranje obvestil, uporabi zoper drugega fizično silo, grožnjo ali ustrahovanje, mu ponuja ali daje nedovoljene koristi, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor z namenom, da bi vplival na opravljanje uradnih dolžnosti uradnih oseb v pravosodju, v organih odkrivanja in pregona v zvezi s kazenskim postopkom, uporabi zoper uradno osebo fizično silo, grožnjo ali ustrahovanje.
Tožilec Kocijančič pa je ugotovil in sklenil sledeče:
Člen 286. KZ-1 obravnava tri ločena izvršitvena ravnanja kot enako resna, ki zadostujejo za izpolnitev zakonskih znakov: 1. Uporaba sile (fizična moč), 2. Grožnja (izreči zlo, ne nujno fizično), 3. Ustrahovanje (ustvarjanje strahu ali vznemirjenosti z drugim načinom pritiska). To pomeni, da morajo tako fizična sila, grožnja ali ustrahovanje doseči določeno raven resnosti, morajo biti tako intenzivni, da resno vzbujajo strah za lastno življenje, telo ali prostost, tudi bližnje osebe). Tožilec v svojem navajanju člena 286 KZ-1 ne ločuje ustrahovanja, kot ustvarjanja strahu ali vznemirjenosti z drugimi načini pritiska, kar izjava ministrice Katičeve vsekakor je. Med navedbami “fizična sila, grožnja in ustrahovanje”, kot jih utemeljuje tožilec Kocijančič in “fizična sila, grožnja ali ustrahovanje”, je velik razkorak v pomenu, vzroku in posledici. Ko bo stekel kazenski postopek zoper osumljene v aferi Litijska 51, bo sporna izjava ministrice Katič kot pritisk z ustrahovanjem vsekakor uperjena zoper konkretne osebe, saj so v tožilsko sodnem procesu znani vsi akterji pravosodja, ki vodijo in sodelujejo v kazenskem procesu.
Skratka, na podlagi vseh navedb in naših ugotovitev smatramo, da so našo kazensko ovadbo v zelo hitrem času (štirih mesecih) sprocesuirali do zavržbe iz predvidljivih razlogov. Katere razloge imamo v mislih, presodite sami. Le namig – kako kazensko preganjati svojega ministra ob takšni aktualni vladajoči politiki? Ob tožilskem zavrženju ovadbe ni možnosti pritožbe, temveč le poziv na lasten, zasebni kazenski pregon zoper osumljenca, za kar pa v CI ADSS nimamo ne časa, ne interesa.
CI ADSS
