Vir slike: ChatGPT AI
Javnost je te dni priča nenadnemu in sila nenavadnemu razpletu odmevne afere. Ljubljanski župan Zoran Janković in odvetnica Nina Zidar Klemenčič sta sklenila sodno poravnavo v kazenskem sporu, ki se je razvnel po objavi posnetkov izraelske obveščevalno-varnostne agencije Black Cube. V teh posnetkih so bile izrečene hude obtožbe o provizijah, nedovoljenih koristih in netransparentnih poslih na vrhu ljubljanske občine.
Vir: BojanPožar (@BojanPozar) / X
Dokument, ki nosi naslov »Sporočilo za javnost« (Priloga 1 sodne poravnave) in datum 21. september 2026, pa namesto razčiščevanja resnice vzbuja resne sume o prikrivanju dejanskega stanja. Vsebina skupne izjave je pravno do potankosti zbrušena. Sklicuje se na forenzično poročilo, po katerem naj bi bili sporni posnetki naknadno obdelani oziroma prirejeni. Odvetnica Nina Zidar Klemenčič zdaj zatrjuje, da nima lastnih zaznav ali vedenja o kakršnihkoli neprimernih ravnanjih župana ter da posnetki ne odražajo resničnosti. Posebej je izpostavljeno, da odvetnica nima nobenih dokazov ali vedenja, da bi bila kadarkoli zahtevana, dana ali prejeta kakršnakoli provizija, podkupnina ali nedovoljena korist. Vsakomur, ki je poslušal vsebino pogovorov, je jasno, da so bile besede izrečene z določenim namenom in v določenem kontekstu. Gre za izjave ugledne in vplivne pravnice z neposrednim vpogledom v dogajanje. Kako je mogoče, da nekdo, ki je v neformalnem pogovoru podrobno opisoval domnevne nepravilnosti in mehanizme delovanja mestne oblasti, ob podpisu papirja doživi popolno amnezijo? Vprašanje, ki si ga mora zastaviti vsak aktiven in odgovoren državljan, se glasi: Kaj se je zgodilo v ozadju? V pravnih in kriminalističnih krogih je dobro znano, kako delujejo neformalni centri moči. Ko se na mizi znajdejo obremenjujoče izjave, se sprožijo vsi razpoložljivi vzvodi. Je bila odvetnica soočena s pritiski, ki bi lahko ogrozili njen posel, status ali osebno varnost, zaradi česar je bila prisiljena podpisati bianco umik svojih besed? Gre za klasičen mafijski dogovor. Ti prekličeš izjave, jaz umaknem tožbo, javnosti pa vrževa kost o zmontiranih posnetkih, pri čemer oba ostaneta nedotaknjena pred organi pregona? Sklenitev tovrstne poravnave ima jasen cilj, ustaviti sodni postopek, preden bi na sodišču prišlo do neposrednega zaslišanja prič, izvedencev in razkritja originalnih materialov. S poravnavo se zaprejo vrata sodne dvorane, primer se umakne izpred oči javnosti, institucijam pregona pa se pošlje sporočilo, da ni več oškodovanca in ni več spora.
Prikrivanje dejstev z vnaprej pripravljenimi piarovskimi izjavami ne sme zavezati rok policiji in tožilstvu. Kazniva dejanja, povezana s korupcijo, zlorabo položaja in jemanjem podkupnin, se preganjajo po uradni dolžnosti. Pisni sporazum med vpletenima akterjema ne more in ne sme izbrisati vprašanja, kaj je resnica?
Če to dejanje analiziramo skozi kriminološke in preiskovalne vzorce delovanja organiziranih omrežij oziroma t. i. kriminalitete belih ovratnikov, nosi več tipičnih elementov, ki spominjajo na tovrstne mehanizme:
- Zakon molka (omerta): Ključni element mafijskih in klientelističnih struktur je preprečitev, da bi informacije o neformalnih tokovih denarja in vpliva prišle v uradne sodne spise. Zunajsodna ali sodna poravnava, pri kateri ena stran v celoti umakne ali zanika svoje prejšnje navedbe, služi prav temu – prekinitvi javnega razčiščevanja in zaustavitvi pričanj pod prisego.
- Preprečitev sodne presoje in izvedenstva: V rednem kazenskem postopku bi moralo sodišče odrediti neodvisno forenzično preiskavo celotnih, neobdelanih zvočnih/video posnetkov ter zaslišati vse vpletene. S sklenitvijo poravnave se postopek ustavi, preden bi lahko neodvisni sodni izvedenci in priče podrobno preverili pristnost vseh trditev.
- Pakt o nenapadanju in zaščita skupnega interesa: V zaprtih omrežjih se spor med dvema vplivnima akterjema redko rešuje do medsebojnega uničenja, če bi to pomenilo razkritje celotnega sistema, od katerega imata korist oba ali širša mreža. Dogovor »jaz umaknem tožbo, ti podpišeš preklic« omogoča ohranitev statusa quo in nevtralizacijo tveganja za oba.
- Uporaba formalno-pravnih orodij za legalizacijo tišine: Organizirane združbe sodobnega tipa redko uporabljajo neposredno ulično nasilje; namesto tega uporabljajo pravne institute, pritiske preko statusa, funkcij ali groženj z visokimi odškodninskimi tožbami, da dosežejo umik prič ali obtožb ter navzven ustvarijo vtis zakonitega in mirnega zaključka.
Formalno-pravno gledano gre za legitimno pravico strank v zasebnem sporu, da skleneta poravnavo. Vendar pa z vidika javnega interesa in preiskovanja korupcijskih tveganj takšno zapiranje primerov jasno odraža vzorce delovanja sistemskih omrežij, katerih primarni cilj je prikriti resnično naravo ozadij pred organi pregona in javnostjo.
CI ADSS bo tovrstne prakse še naprej neusmiljeno osvetljevala. Javnost ima pravico vedeti, ali prestolnico vodijo zakoniti postopki ali pa se resnica kupuje in prikriva z zaprtimi dogovori v ozadju.
CI ADSS
About the Author
