
Vir slike: Gemini AI
Javnosti dobro znan Zoran Trifunovič, ki ga je policija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kazensko preganjala zaradi sumov davčnih utaj in goljufij z nafto v odmevni aferi Geocom – kjer je po hišnih preiskavah in dveh letih pripora, po daljšem obdobju pregona dočakal oprostilno sodbo vseh obtožb, se z organi pregona in prisile sooča še danes. Kot poudarja, se ga ti lotevajo iz maščevanja, ker se jim ne pusti in jim nenehno postavlja ogledalo pri njihovem nestrokovnem ter nezakonitem delu. Prav zaradi tega se je odločil, da bo nam CI ADSS javno razkril številne nezakonitosti sodnih organov in policije, ki jih je sam doživel in videl. Dne 4.9.2025 smo o Zoranu Trifunoviču na našem portalu že obširno pisali v spodnjem prispevku:
Tokrat v prvem prispevku Trifunovič podrobno razgalja ozadje sodnega postopka zaradi bombnih napadov na njegovo hišo, v katerem so bili ogroženi njegovo življenje in življenja njegovih treh mladoletnih otrok. Ker gre za javne sodne obravnave in so vsi udeleženi tudi v medijih imenovani s priimki in imeni, jih bomo tudi v našem prispevku tako imenovali, s čemer se Zoran Trifunovič strinja ni to želi. V nadaljevanju v celoti objavljamo njegovo pripoved v tretji osebi.
Tri leta zapora za dve ročni bombi in očitna dvojna merila
Na mariborskem okrožnem sodišču se pod opr. št. II K 20876/2025 vodi glavna obravnava zoper obdolženega naročnika napada Milorada Rosuljaša iz Celja in Mateja Kovača iz Maribora kot pomočnika. Neposredni izvršitelj obeh napadov, Cvijan Jeremič iz Celja (stanuje v istem bloku kot Rosuljaš), ki je na Trifunovičevo hišo odvrgel dve bombi, je krivdo priznal in bil obsojen na zgolj tri leta zapora. Trifunovič ob tem opozarja na nesprejemljivo nizko kazen za dejanje, ki bi lahko ubilo njega in njegove tri mladoletne otroke. Izpostavlja, da sodišča v podobnih primerih, kadar so bili tarča pravosodni funkcionarji, niso ravnala tako milo, kar po njegovem mnenju jasno kaže, da sta on in njegovi otroci obravnavani kot drugorazredni državljani.


https://www.24ur.com/novice/slovenija/pozar-sodnik-brezice.html

Sodišče je Jeremiču kot olajševalno okoliščino štelo celo trditev, da naj bi se pred metom prepričal, da na dvorišču ni nikogar, medtem ko kot oteževalnih okoliščin ni upoštevalo ne vztrajnosti pri izvršitvi kaznivega dejanja niti dejstva, da gre za povratnika s kriminogeno preteklostjo, ki je bil v preteklosti že obsojen in je vpleten tudi v drug kazenski postopek.
Izsiljevanje z izmišljenim dolgom in pasivnost policije
Na glavni obravnavi je bil Trifunovič zaslišan kot oškodovanec in priča. V svoji izpovedbi je zavrnil neresnično poročanje časnika Večer, da naj bi šlo za nekakšen spor med njim in Rosuljašem. Pojasnil je, da je šlo izključno za izsiljevanje zaradi neobstoječega dolga, ki sploh ni bil njegov, temveč dolg tretje osebe. Enak modus operandi Milorada Rosuljaša je na glavni obravnavi potrdila tudi priča J. R., ki je doživel identično izsiljevanje zaradi izmišljenega dolga. Rosuljaš mu je v več letih poslal več kot 3.000 grozilnih sporočil prek aplikacije Viber ter grozil njemu, njegovi partnerki, bivši soprogi in sinu. Čeprav je R. vse to redno prijavljal policiji, ni ukrepal nihče, vse njegove prijave pa so bile zavržene. Podobno pasivnost organov pregona je izkusil tudi Trifunovič. Rosuljaš je več mesecev prihajal na njegov domači naslov, kjer je puščal grozilna sporočila, prižigal sveče in uriniral pred otroki. Policija ga ni niti enkrat pridržala, vsakič je le sestavila zapisnik, ga povabila na razgovor in postopek zaključila. Takšna brezbrižnost je Rosuljašu dala dodaten zagon, ki se je stopnjeval do naročila dveh bombnih napadov. Trifunovič navaja tudi šokanten podatek z ogleda po prvem napadu, ko mu je kriminalist dejal, da bomba M 75 ne more ubiti človeka. Kot nekdanji vojak, ki je služil vojaški rok v JLA in dobro pozna smrtonosno moč te eksplozivne naprave, je bil nad takšno izjavo zgrožen, ta izjava pa je zabeležena tudi v več uradnih zapisnikih.
Lastna preiskava in ultimat vodstvu policije
Preiskava prvega bombnega napada, ki jo je vodil kriminalist Plohl, ni obrodila sadov, policija pa je na tožilstvo podala le kazensko ovadbo za povzročitev splošne nevarnosti zoper neznanega storilca. Ko je odjeknila druga bomba, je imel Trifunovič v okviru svoje lastne preiskave že zbranih veliko podatkov, saj je bil naročnik znan. Primer je takrat prevzel kriminalist Breznik. Trifunovič ga je seznanil s svojimi ugotovitvami, hkrati pa njemu in generalnemu direktorju policije po elektronski pošti poslal jasen rok, do kdaj pričakuje aretacijo storilcev, sicer bo svojo družino zaščitil sam. Štirinajst dni pred iztekom tega roka so mariborski in celjski policisti v skupni akciji storilce vendarle priprli. Sama policija je pozneje priznala, da jim je ključne dokaze, s katerimi so lahko zaključili preiskavo, priskrbel prav Trifunovič.

Vir: Foto Zoran Trifunovič
Misteriozno nedelovanje nadzornih kamer in odklenjen avtomobil
Pri preiskovanju obeh napadov je izstopala izjemno sumljiva okoliščina. Nadzorne kamere na Trifunovičevi hiši niso posnele niti prvega niti drugega meta bombe. Dostop do aplikacije za upravljanje in snemanje kamer je imela izključno njegova nekdanja soproga Barbara, ki je Trifunoviča iz aplikacije odstranila približno dva meseca pred prvim napadom, kar je zabeleženo v zapisnikih in izpovedbah na glavni obravnavi. Tudi policiji se je zdelo sumljivo, da so kamere v petmesečnem obdobju med prvim in drugim napadom sicer delovale brezhibno, izpadle pa so izključno v trenutkih obeh napadov. Nekdanja soproga policiji ni želela izročiti mobilnega telefona, da bi to okoliščino forenzično preverili, temveč je preiskovalce zavajala s trditvami, da naj bi storilec uporabil motilec signala. Vendar pa je storilec Cvijan Jeremič po priznanju krivde izpovedal, da se je okoli hiše gibal povsem prosto, čeprav je vedel, da je objekt pod videonadzorom. Na obrazu ni imel niti maske, kar kaže, da je vedel, da ga kamere ne snemajo. Jeremič se tudi ni mogel prepričati, da nobenega ni na dvorišču, saj je zid previsok. Trifunovič je vložil dokazni predlog, da se izvede rekonstrukcija na licu mesta, ki bi to navedbo izvršitelja itak negirala! Ker gre za osebo s kriminalno preteklostjo, bi ga policija ob delujočih kamerah najverjetneje izsledila že po prvem napadu. Dodaten sum vzbuja dogajanje z vozili ob napadih. Ob prvem bombnem napadu je bil poškodovan avtomobil znamke Mini Trifunovičeve nekdanje soproge, vendar se alarm ni sprožil. Trifunovič je poizvedoval pri uradnem zastopniku, kjer so mu potrdili, da je to mogoče le, če vozilo ni bilo zaklenjeno oziroma alarm ni bil vklopljen. Ob drugem bombnem napadu je bil poškodovan Trifunovičev avtomobil, pri čemer se je alarm sprožil v trenutku.
Šokantna razkritja o povezavah nekdanje soproge z obdolženima
Trifunovič je izsledke svojih vzporednih poizvedb predložil sodišču kot dokazni predlog. Ti razkrivajo šokantno ugotovitev, da je njegova nekdanja soproga v zvezi z naročnikom napada Miloradom Rosuljašem. Sum se mu je porodil že zaradi nenavadnega izpada kamer in njenih izjav pred otroki, da ni problem, da so bombe padle, temveč »zakaj so padle«. Poleg tega je otroke odpeljala na smučanje na Roglo, čeprav je vedela, da ima Rosuljaš tam ob smučišču apartma in se pozimi pretežno zadržuje tam, Trifunoviču pa je pred odhodom lagala, da gre z otroki na Ribniško kočo, medtem ko je v javnosti in pred policijo trdila, da se Rosuljaša boji. Na glavni obravnavi je nato sledil nov preobrat. Priča tožilstva S. D. je izpovedal, da se Trifunovičeva nekdanja soproga že vrsto let pozna tudi z neposrednim izvršiteljem napadov Cvijanom Jeremičem. Ta naj bi pred leti opravljal obnovitvena dela v njenih poslovnih prostorih, z njim pa naj bi bila celo v intimni zvezi. Da je med nekdanjo soprogo in Rosuljašem res obstajala tesna povezava, se je potrdilo tudi ob njenem zaslišanju na glavni obravnavi. Rosuljaš jo je namreč spraševal o določenih tabletah, ki naj bi jih jemal Trifunovič. Šlo je za zdravila, ki jih je zdravnik Trifunoviču predpisal pred več kot desetimi leti za krajše obdobje, podatek, za katerega sta vedela izključno Trifunovič in njegova nekdanja soproga.

Vir: foto Zoran Trifunovič
Vplivanje na priče, odvetniški manevri in sodniške povezave
Trifunovič opozarja tudi na popolno neodzivnost sodišča in tožilstva glede vplivanja na priče iz pripora. Priča S. D. je na sodišču priznal, da hodi k Rosuljašu na obiske v pripor, kljub temu, da gre za pričo v težkem kazenskem postopku z zagroženo kaznijo do 16 let zapora. Priči R. in B.sta prav tako izpovedali, da ju Rosuljaš kliče iz pripora in jima grozi. Čeprav je Trifunovič zaradi tega podal več kazenskih ovadb, celjsko tožilstvo pa je prejelo tudi ovadbe policije, je tožilstvo vse zavrglo. Po priprtju osumljencev v sodni preiskavi je zastopanje enega izmed njih prevzela odvetniška pisarna Breda in Ingmar Bloudek, ki Rosuljaša zastopa tudi v nekaterih pravdnih postopkih. Trifunovič pri tem izpostavlja hudo etično spornost, saj je Breda Bloudek sestra njegove nekdanje soproge Barbare, torej teta otrok, ki bi v bombnem napadu lahko izgubili življenje. Še pomembnejša pa je okoliščina, da je bila Breda Bloudek več let zaposlena na mariborskem okrožnem sodišču kot strokovna sodelavka, kjer je ohranila odlične odnose z vsemi sodnicami, še posebej s predsednico sodišča. Obramba je v preiskavi poskušala osumljence spraviti na prostost z zlorabo procesnih pravic, z zahtevami za izločitev preiskovalne sodnice, predlogi za prenos krajevne pristojnosti in celo z vložitvijo kazenske ovadbe zoper preiskovalno sodnico Alenko Topalović. Cilj je bil zavlačevanje postopka do izteka zakonskega šestmesečnega roka za pripor brez vložene obtožnice. Šele po odločnem pritisku Trifunoviča na sodišče in tožilstvo je bila na podlagi materialnih dokazov vložena obtožnica, ki je prestala presojo višje instance in postala pravnomočna. Brez tega bi bili osumljenci izpuščeni na prostost in bi po Trifunovičevem prepričanju v tretjem poskusu lahko svoje dejanje dokončali z umorom.
Dvojna merila sodišča in pristransko medijsko poročanje
Čeprav je Trifunovič sodišče in policijo večkrat pozval, naj preiščeta povezanost med njegovo nekdanjo soprogo in obdolženimi ter razloge za nedelovanje nadzornih kamer ali morebiten izbris posnetkov, organi tega niso storili. Ko ga je zagovornik obdolženega Rosuljaša na glavni obravnavi spraševal o domnevnem sporu med njim in Rosuljašem, je Trifunovič sodnico vprašal, ali je kakršenkoli spor lahko opravičilo za met dveh bomb na dvorišče in ogrožanje življenja otrok. Sodnica mu je odgovorila, da mora sodišče raziskati vse okoliščine. Trifunovič ob tem opozarja na očitna dvojna merila. Sodišče preiskuje izmišljeni spor, ključnih okoliščin o povezanosti oškodovanke z obdolženimi in o skrivnostnem izpadu kamer pa ne želi preveriti. Prav tako je sodišče opozoril na škodljivo poročanje časnika Večer, ki je po njegovih besedah prizadelo njegove otroke. Novinarka Vesna Lovrec je Trifunovičevemu odvetniku med odmorom glavne obravnave celo dejala, da je Trifunovič »bolan«. Trifunovič pojasnjuje, da je v sporu z urednikom Večera Matijo Stepišnikom, saj mu je ta očital pristransko poročanje ob aretaciji osumljencev, ko so bile žrtve prikazane zaničevalno, krivci pa zaščiteni. Po njegovih navedbah gre v ozadju za tesno osebno navezo med Ingmarjem Bloudkom, Markom Pigacem , k čigar materi nekdanja soproga vozi otroke k frizerju in novinarko Vesno Lovrec. Na zadnji obravnavi, 03.11.2026, ko je priča D. izpovedal o odnosu med Trifunovičevo nekdanjo ženo in neposrednim izvršiteljem, novinarke Vesne Lovrec iz Večera sploh ni bilo. Očitno je vedela, kaj bodo priče izpovedale in ni prišla, da zaščiti Trifunovičevo nekdanjo ženo, sestro Brede Bloudek. Trifunovič pravi, če bi bil on lastnik časopisa Večer, bi mu vsekakor bil interes objaviti naslov; “Oškodovanka je bila v odnosu z osebo, ki je na njene otroke 2 krat vrgla bombe”. Iz tega se tudi vidi zavržno početje novinarke Večera, saj ji po njegovo ne gre za objektivno poročanje, ampak samo škodovanje, tistemu, ki ga imajo za tarčo.Zoran Trifunovič zaključuje, da celoten potek postopka kaže na to, da mu sodišče in tožilstvo želita škodovati, morda celo za ceno njegovega življenja, ob tem pa napoveduje, da bo javnosti v nadaljevanju razkril še več dokumentov, sodne prakse in ozadij delovanja pravosodnega sistema.
CI ADSS

