Vir: google, us-rs.si
CI ADSS smo na Specializirano državno tožilstvo vsled tako imenovane “afere stoletja” podali naznanilo utemeljenih razlogov za sum, da je ustavni sodnik Matej Accetto izvršil kaznivo dejanje Zlorabe uradnega položaja. Celotno naznanilo objavljamo v nadaljevanju.
CI ADSS
CIVILNA INICIATIVA AKTIVNI DRŽAVLJANI SAMOSTOJNE SLOVENIJE
p.p. 9
2310 Hoče
Elektronski naslov: info@ci-adss.si
Datum: 20.10.2025
SPECIALIZIRANO DRŽAVNO TOŽILSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE
Trg osvobodilne fronte 13
1000 Ljubljana
Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije (CI ADSS) na podlagi 146/I in 147/I člena Zakona o kazenskem postopku podajamo:
ZAZNAVO/NAZNANILO
zoper Mateja Accetta, sodnika Ustavnega sodišča R Slovenije, od 16. decembra 2021 do 15. decembra 2024 predsednika Ustavnega sodišča, zaradi utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po členu 257/I-II KZ-1 Republike Slovenije, saj je nesporno, da je na sestanku z evropsko komisarko, podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo, dovolil razpravo o odprti sodni zadevi, kar predstavlja prestop meja sodniške neodvisnosti. Kot predsednik Ustavnega sodišča je bil dolžan zavrniti kakršenkoli zunanji vpliv iz evropskih institucij ali vlade, saj to krši Zakon o ustavnem sodišču (ZUS-1) in evropske standarde (6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah). Sprememba stališča Ustavnega sodišča po sestanku, od zadržanja do odprave zadržanja zakona o RTV, kaže na nesporno zlorabo uradnega položaja in prestop uradnih pravic za olajšanje političnih ciljev vlade Roberta Goloba.
O B R A Z L O Ž I T E V :
Matej Accetto je kot ustavni sodnik, v kritičnem času predsednik Ustavnega sodišča, uradna oseba v smislu kazenskega prava, kot določa 99. člen KZ-1, ki opredeljuje uradne osebe kot tiste, ki opravljajo uradne naloge v državnih organih, vključno s sodniki. Njegova ugotovljena nesporna kršitev neodvisnosti sodne veje oblasti, ki izhaja iz sestanka z Vero Jourovo, takratno podpredsednico Evropske komisije marca 2023, kjer sta razpravljala o noveli zakona o RTV Slovenija, kljub prvotnim zanikanjem, predstavlja kaznivo dejanje po 257/I-II. členu KZ-1. Ta člen ureja zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic in je namenjen preprečevanju izrabe oblasti za osebne ali tretje koristi ter materialno ali nematerialno škodo.
Polno besedilo 257. člena KZ-1-II navaja, da uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti, se kaznuje z zaporom do enega leta. Če storilec z dejanjem iz prejšnjega odstavka povzroči večjo škodo ali huje prekrši pravice drugega, se kaznuje z zaporom do treh let.
Utemeljeni razlogi za sum, da je izvršil prav očitano mu kaznivo dejanje, izhajajo iz razkritih dokumentov Evropske komisije, dne 17.10.2025, kjer po besedah evroposlanca (EPP/SDS) Milana Zvera v tretji točki dokumenta, namenjenega pripravi na srečanje nekdanje podpredsednice evropske komisije Vere Jourove s tedanjim predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom, piše, da naj Jourova “poišče priložnost, da preveri stališča predsednika ustavnega sodišča o novem zakonu o RTV Slovenija”. Omenjen zakon je bil takrat zadržan v presoji ustavnega sodišča, razkritje vsebine dokumenta pa je od Evropske komisije zahtevalo Sodišče EU, potem ko se je nanj obrnil Milan Zver, ki še navaja, da to potrjuje točno tisto, česar so se bali od začetka. Podpredsednica komisije Vera Jourova je v sodelovanju s svojim političnim zaveznikom Robertom Golobom prišla v Slovenijo z namenom vplivati na predsednika ustavnega sodišča, da omogoči uveljavitev zakona, s katerim je vlada prevzela RTV. Po njegovih besedah s tem vse kasnejše dogajanje, nenadna sprememba odločitve sodišča, odprava začasnega zadržanja in politična zamenjava vodstva RTV, dobiva jasen kontekst. Ta dokument je dokaz, da je Evropska komisija delovala politično, da je vplivala na sodno vejo oblasti države članice in da je nato več kot dve leti zavlačevala z razkritjem resnice.
Dokumenti kažejo, da je Matej Accetto v letu 2023 na sestanku z Vero Jourovo razpravljal o odprti zadevi pred Ustavnim sodiščem, noveli zakona o RTV Slovenija, kar je nesporno vplivalo na odpravo zadržanja izvajanja zakona, saj je dober teden dni po obisku evropske komisarke Jourove, Ustavno sodišče odpravilo zadržanje izvajanja zakona, pri čemer je bil pri tajnem glasovanju ustavnih sodnikov, rezultat 5:4 v korist odprave zadržanja novele zakona o RTV, Matej Accetto pa se pri glasovanju ni izločil in obstaja velika verjetnost, da je prav njegov glas presodil v korist zagovornikov zakona, čeprav tega ne moremo z gotovostjo trditi, saj tajnosti glasovanja na noben način ni mogoče poimensko razkriti.
To dejanje je zagotovo sprožilo in omogočilo politične spremembe v vodstvu RTV, ki so privedle do nezakonitih odpustov novinarjev, npr. Valentina Areha in drugih, kar potrjujejo delovna sodišča. Accetto in evropska komisarka Joureva sta sprva zanikala razpravo o tej temi (dokaz video objave v spletnih medijih), kar predstavlja lažnive izjave. Tako te kršitve nesporno izkazujejo tudi kršitev neodvisnosti sodstva (125. člen Ustave RS), Kodeksa sodniške etike in načela pravne države (2. člen Ustave RS). Subjekt kaznivega dejanja, uradna oseba Matej Accetto kot predsednik Ustavnega sodišča nedvomno ustreza opredelitvi »uradne osebe« po KZ-1, saj opravlja uradne naloge v državnem organu. Člen 257/I-II KZ-1 RS eksplicitno vključuje take osebe, ki imajo avtoriteto in dolžnosti, povezane z javno oblastjo, še posebej najvišji predstavnik sodne oblasti v državi.
Zloraba uradnega položaja ali prestop meja uradnih pravic se kaže tudi v tem, da je na sestanku z Jourovo, kjer je Matej Accetto dovolil razpravo o odprti sodni zadevi, kar predstavlja prestop meja sodniške neodvisnosti. Kot predsednik US je dolžan zavrniti kakršenkoli zunanji vpliv iz evropskih institucij ali vlade, saj to krši Zakon o ustavnem sodišču (ZUS-1) in evropske standarde (člen 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah). Sprememba stališča US po sestanku (od zadržanja do odprave zadržanja zakona o RTV) kaže na morebitno izrabo položaja za olajšanje političnih ciljev vlade Roberta Goloba.
Accetto je s tem dejanjem opustil uradno dolžnost, saj ni opravil dolžnosti ohranjanja neodvisnosti sodišča, s tem, ko ni javno razkril resnične vsebine sestanka in je sprva lagal o njem. To opustitev dolžnosti (po Kodeksu sodniške etike) bi lahko interpretirali kot opustitev, ki omogoča nedopusten vpliv.
Z dejanjem je pridobil nepremoženjsko korist vladi, enostransko politično stabilnost izključno Golobovi vladi, depolitizacijo RTV v korist trenutne oblasti ali celo evropski komisarki Veri Jourovi s podporo evropskim ciljem glede medijske svobode. Accetto bi lahko pridobil tudi korist v obliki boljših odnosov z EU ali vlado, kar nepremoženjsko pomeni ugled in vpliv).
Njegovo nezakonito dejanje je posledično privedlo do škode novinarjem RTV z nezakonitimi odpusti, izgubo delovnih mest in finančno škodo, kot so ugotovila delovna sodišča (npr. Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani v primeru novinarja Valentina Areha). Škoda je tudi za RTV kot javni zavod (okoli 400.000 evrov stroškov za tožbe in odškodnine) ter za pravno državo (kršitev neodvisnosti sodstva). Večkratno medijsko navajanje predsednika vlade Roberta Goloba, da so se tudi na RTV, tako kot na policiji dogovorili, da jih bodo očistili Janšistov, to nesporno dokazuje.
Accetovo dejanje je povzročilo večjo škodo (npr. sistemska škoda za medijsko neodvisnost ali finančna škoda RTV) in hujšo kršitev pravic novinarjev do dela po Zakonu o delovnih razmerjih, je kvalifikacija kaznivega dejanja po drugem odstavku utemeljena.
Ker razkriti dokumenti nesporno kažejo na namen vplivanja, mora Specializirano državno tožilstvo zadevo pripeljati do obtožnice, kajti po našem mnenju CI ADSS gre nesporno za kaznivo dejanje Zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic in predstavlja hudo kršitev pravne države, saj gre za vrh sodne veje.
V CI ADSS moramo spomniti, kakšnega sprenevedanja so se posluževali Evropska komisija in Ustavno sodišče ter mediji, ki so pokrivali ideološko primerne akterje te afere, vse dokler je bila ta točka opomnika skrivana. Zato je od politikov potrebno v vsakem momentu zahtevati transparentnost, kajti če tega pritiska ne čutijo, potem zavajajo, se sprenevedajo, lažejo. Še posebej zaskrbljujoče se nam zdi, da je te lastnosti politikov prevzel tudi Matej Accetto, človek, ki bi moral biti sodna moralna avtoriteta. In ni jih samo prevzel, tudi nadgradil. Sprašujemo se, ali je res bil za pridobitev nekih koristi, pripravljen prodajati ugled države, suverenost le te in pravno državo podrediti mafijskim strukturam?
Evropska komisija ima pristojnost, da nadzira skladnost nacionalnih zakonov z zakonodajo Evropske unije. Vendar pa nima pristojnosti, da bi neposredno vplivala na sprejemanje zakonov v državah članicah. Novi zakon o RTV je bil sprejet z namenom sprememb delovanja javne radiotelevizije, vendar je, kot pri vsaki spremembi, tudi tu prišlo do različnih mnenj. Nekateri so v njem videli določene negativne posledice, na primer pri financiranju ali pri uredniški neodvisnosti, vendar pa so te skrbi pogosto del širše razprave o vlogi javnih medijev. Novi zakon o RTV Slovenija je povzročil precejšnje spremembe v organizaciji in delovanju javne radiotelevizije, kar je vplivalo tudi na zaposlene. Nekateri novinarji in drugi zaposleni so bili prerazporejeni ali so celo zapustili RTV Slovenija, sprejet pa je bil z namenom »depolitizacije« in večje avtonomije javnega medija. Nekateri menijo, da je to povzročilo škodo, saj naj bi se zmanjšala politična uravnoteženost in raznolikost mnenj v programih RTV, drugi pa so mnenja, da je zakon nujen za zagotovitev neodvisnosti RTV od političnih vplivov.
Nekateri novinarji so javno izrazili zaskrbljenost, da bi novi zakon lahko omejil njihovo uredniško svobodo in vplival na kakovost novinarskega dela. Prav tako se je uresničila bojazen, da bi lahko prišlo do odpuščanj ali premestitev novinarjev, ki niso naklonjeni novi ureditvi.
Tudi novinarska združenja so izrazila zaskrbljenost glede morebitnega vpliva novega zakona na uredniško neodvisnost in kakovost novinarskega dela. Opozorila so na tveganje, da bi lahko prišlo do političnih pritiskov in omejevanja svobode izražanja. Nekateri novinarji so celo javno protestirali proti novemu zakonu.
Predstavniki vlade in zagovorniki novega zakona so poudarili, da je zakon nujen za depolitizacijo RTV Slovenija in zagotovitev njene neodvisnosti. Trdili so, da bo novi zakon omogočil bolj uravnoteženo in objektivno poročanje ter prispeval k večji kakovosti programov. Zanikali so, da bi zakon kakorkoli omejeval svobodo novinarjev ali uredniško avtonomijo.
Navkljub vsem bojaznim je Ustavno sodišče zavrnilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o RTV Slovenija. To pomeni, da so ocenili, da zakon ni v neskladju z ustavo in da so ga dovolili sprejeti, seveda takoj po sestanku predsednika US RS Accetta z evropsko komisarko Vero Jourevo. Do zadnjega, do razkritja evropskih dokumentov, so tudi poudarjali, da je bila njihova odločitev sprejeta izključno na podlagi pravnih argumentov in dokazov. Sestanek s podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo in predsednikom Ustavnega sodišča Matejem Accettom po njihovo ni vplival na njihovo odločitev. Glasovanje ustavnih sodnikov je bilo tesno, saj je pet sodnikov glasovalo za zavrnitev zahteve, štirje pa proti. Stališča sodnikov so se razlikovala glede vprašanja, ali zakon posega v ustavno zagotovljeno avtonomijo RTV Slovenija. Nekateri so menili, da je zakon nujen za depolitizacijo javnega medija, drugi pa so opozarjali na morebitne negativne posledice za uredniško neodvisnost.
Je pa zanimivo, da je Ustavno sodišče najprej zadržalo izvajanje dela zakona, ker je ocenilo, da bi lahko povzročil težko popravljive posledice. Sprva so zaznali možnost, da bi zakon povzročil posledice za finančno stabilnost RTV Slovenija in nemoteno delovanje njenih programov. Obstajala je bojazen, da bi lahko prišlo do motenj pri financiranju javnega medija in s tem do omejevanja njegovega poslanstva.
Ustavno sodišče je kasneje ocenilo, da so finančne posledice zakona obvladljive in da ne bodo bistveno ogrozile delovanja RTV Slovenija. Poudarili so, da je javni interes po depolitizaciji in večji avtonomiji javnega medija pomembnejši od morebitnih začasnih finančnih težav.
Po javno znanih podatkih je Evropska komisija podprla sprejetje zakona o RTV Slovenija, saj je ocenila, da prispeva k večji neodvisnosti in depolitizaciji javnega medija. Menili so, da je to v skladu z evropskimi vrednotami in standardi glede svobode medijev. Ta stališča Evropske komisije so zapisana v več javnih dokumentih, med drugim v poročilu o vladavini prava za leto 2023 in v izjavi komisarke za vrednote in preglednost Vere Jourove ob obisku v Sloveniji. V teh dokumentih komisija poudarja pomen neodvisnosti javnih medijev in pozdravlja prizadevanja Slovenije za izboljšanje tega področja.
Vendar je Evropska komisija dne 17.10.2025 z dokumenti razkrila podrobnosti sestanka med Jourovo in Accettom, ki potrjujejo, da sta se dejansko pogovarjala o zakonu o RTV Slovenija.
Ker je po mnenju CI ADSS nesporno, da je Jourova neposredno vplivala na odločitev Ustavnega sodišča, to lahko predstavlja kršitev načela neodvisnosti sodstva in delitve oblasti.
Evropski komisarji lahko izvajajo pritisk na države članice, vendar le v okviru svojih pristojnosti in z namenom zagotavljanja skladnosti z zakonodajo Evropske unije. To se običajno dogaja, ko država članica ne izvaja pravilno evropske zakonodaje ali ne izpolnjuje svojih obveznosti. Evropska komisija ima pristojnost, da nadzira skladnost nacionalnih zakonov z zakonodajo Evropske unije. Vendar pa nima pristojnosti, da bi neposredno vplivala na sprejemanje zakonov v državah članicah.
V zvezi z vsem navedenim prosimo, da naše naznanilo po uradni dolžnosti potrdite še s svojimi spoznanji, ugotovitvami, dokazi in preverjanji, ki ste jih dolžni opraviti za zagotovitev in v skladu z določili ZKP in KZ-1 RS. Hkrati vas obveščamo, da bomo s podanim naznanilom seznanili vse kompetentne slovenske medije in javnost.
Lep pozdrav in hvala na sodelovanju.
Poslano:
1 x naslov
1 x arhiv CI ADSS
Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije – CI ADSS
CI ADSS
