Vir: google, 24ur.com
CI ADSS zadnje dni spremljamo vročo razpravo o predlogu vlade, da bo izplačilo božičnice postalo obvezno za vsa podjetja. Premier Robert Golob namreč poudarja, da socialni partnerji še vedno iščejo dogovor o višini in morebitnih izjemah, sam pa predlaga rešitev, po kateri bi lahko podjetje obveznost izplačila obšlo le v primeru, če bi se temu odpovedali zaposleni sami – in to zato, da podjetja ne bi »potopili«. Čeprav je obljubljena božičnica za vse zaposlene in upokojence privlačen politični bonbonček pred državnozborskimi volitvami, imamo v zvezi z navedenim v CI ADSS osebne poglede na nastalo situacijo in želimo opozoriti na veliko nevarnost te prakse, ki bi lahko oslabila stabilnost poslovnega okolja in odgovornost tistih, ki so z zakonom zavezani k upravljanju podjetij.
Prav ta nov predlog od predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič oklicanega vrhunskega managerja odpira več kot le tehnična vprašanja o višini izplačila. Ključno vprašanje je, na kakšen način bi lahko zaposleni ocenili, da bi prav božičnica ogrozila poslovanje podjetja. Premier s svojim predlogom odgovornost za poslovne in finančne odločitve vsaj deloma prenaša na zaposlene, kar pa pomeni temeljni odmik od obstoječih pravno-gospodarskih načel.
Odgovornost vodstva ali delavcev?
Obstoječa zakonodaja jasno določa, da so za poslovanje podjetja in njegova tveganja odgovorne uprave, direktorji, prokuristi ter nadzorni organi, v določenih primerih tudi revizorji. Njihova naloga je skrbno upravljanje finančnih tokov, ocenjevanje tveganj ter pravočasno ukrepanje v primeru grozeče insolventnosti.
Če bi vlogo presoje, ali izplačilo božičnice lahko povzroči »potop podjetja«, prevzeli zaposleni, bi to pomenilo popoln preobrat v korporativnem upravljanju. Delavci v večini primerov nimajo ne dostopa do pravočasnih računovodskih podatkov, ne kompetenc za ocenjevanje likvidnostnih tveganj, še manj pa pravne odgovornosti za posledice. Brez izdelanih bilanc, revidiranih izkazov ali uradnih protokolov o poslovanju je pričakovanje, da bodo zaposleni »samoocenili« finančno stanje podjetja, strokovno in pravno nevzdržno.
Pravne in ekonomske pasti predloga
Golobova rešitev tako v gospodarski prostor vnaša nevaren precedens: mehanizem samoocenjevanja zaposlenih o finančni sposobnosti podjetja, brez jasnih kriterijev, metodologij in pravnih varoval. To bi lahko vodilo v:
- razpršenost odgovornosti: direktorji in uprave bi se lahko sklicevali na odločitev zaposlenih, s čimer bi se oslabila njihova zakonska odgovornost, določena v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1);
- nevarnost likvidnostnih pasti: če bi zaposleni pod pritiskom socialnih pričakovanj privolili v izplačilo božičnice, bi se podjetje lahko kasneje znašlo v insolventnem položaju;
- pravna negotovost: v primeru kasnejših finančnih težav bi bilo skoraj nemogoče določiti, kdo je nosilec odgovornosti – vodstvo podjetja, ki bi moralo vedeti, ali izplačilo ogroža poslovanje, ali zaposleni, ki se niso »odpovedali« izplačilu;
- razkroj korporativnega upravljanja: namesto jasne hierarhije odločanja se uvaja element kolektivne, a pravno nepodprte presoje zaposlenih.
Politična retorika ali izvedljiv ukrep?
Premierjev predlog je politično privlačen, saj daje vtis, da božičnica postane pravica zaposlenih, ki se ji lahko odpovedo le sami. A v praksi bi to pomenilo prenos izjemno kompleksnih poslovno-finančnih odločitev na delavce, ki za to nimajo niti orodij niti pravne zaščite. Namesto krepitve socialnega dialoga med sindikati, delodajalci in vlado, se odpira nevarna praksa, ki bi lahko oslabila stabilnost poslovnega okolja in odgovornost tistih, ki so z zakonom zavezani k upravljanju podjetij. Predlog, da o finančnem zdravju podjetja odločajo zaposleni na podlagi lastne ocene, brez strokovne podlage, je bližje ravnanju »vedeževalke« kot pa načelom sodobnega korporativnega upravljanja.
CI ADSS
