Vir: google, Siol.net
V teh dneh se Slovenski državljani soočamo z domnevno afero kibernetskega napada na družbeno omrežje Instagram predsednika vlade Roberta Goloba in njegove stranke Gibanje Svoboda. Po objavi njihove ankete, ali se državljani počutimo svobodne, se je pod komentarji vsul plaz tisočerih negativnih mnenj, kar je doprineslo, do so upravljalci instagram profilov Goloba in Svobode pričeli komentarje brisati in blokirati, to pa je med komentatorji povzročilo še večji gnev. Iz tega je nastal domnevni “kibernetski napad” na družbeno omrežje Roberta Goloba in Gibanja Svoboda. Javno so se odzvali s pozivi proti domnevnim lažnim profilom in naročnikom tega napada, ki bi naj bili po Golobovo koordinirani celo iz tujine, v povezavi z Izraelom, na kar je bila že prej opozorjena celotna Evropa. Za naročnike pa je PV Golob določil kar nekatere iz kleti za Bežigradom. Odzval se je tudi spletni vplivnež Aleksander Repič iz Ljubljane, s spletnim vzdevkom #nepridiprav, ki bi naj dejansko več stotisoč njegovih sledilcev usmeril v komentiranje ankete in javno izjavlja, da ne gre za nikakršen kibernetski napad in lažne, kupljene profile, temveč za realne osebe, ki podajajo svoja osebna mnenja. A bistvo našega prispevka ne temelji na zgoraj navedeni zgodbi, je le uvod in asociacija na skrivno delovanje iz kleti.
Te dni smo namreč CI ADSS od poznavalcev razmer in neposrednih očividcev seznanjeni z zelo zaskrbljujočimi informacijami, ki navajajo, da je več oseb, ki so več mesecev po nakupu zapuščenega objekta v Ljubljani, na Litijski 51 od Ministrstva za pravosodje, opravljalo selitvena in čistilna dela v kletnih prostorih stavbe na Litijski 51, videlo tam velik prostor, v katerem se je nahajalo veliko število novih računalniških komponent in ekranov, ki so jih nameščali, izgledalo je kot nek ogromen računalniški center. Tudi vhod vanj bi naj bil nekje posebej, ob strani. Na podlagi teh informacij smo se v CI ADSS aktivirali in neposredno preverili lokacijo okoli pravosodne stavbe, ki pa je v celoti ograjena, zaklenjena in varovana z video nadzornim sistemom. Vendar dogajanja in aktivnosti okoli nje še vedno konstantno tako ali drugače nadziramo.
Glede na podane resne indice o zaskrbljujoči prikriti dejavnosti aktualne vladne politike ali kakšnega paradržavnega delovanja v objektu, ki je že tako ali tako pod drobnogledom javnosti, smo na Ministrstvo za pravosodje podali zahtevo za dostop do informacij javnega značaja (ZDIJZ), saj mora biti cilj prisiliti odgovorne, da se opredelijo do konkretnih prostorov in dejavnosti v njih, glede na to, da je sporni pravosodni objekt zapuščen, ni v obratovalnem stanju in v se v njem ne sme opravljati kakršnakoli dejavnost, še posebej ne uradna.
Zastavili smo jim naslednja vprašanja, saj kot državljani imamo pravico vprašati ministrstvo o porabi sredstev in namembnosti prostorov:
- Ali so v kletnih prostorih objekta na Litijski cesti 51 nameščeni kakršni koli strežniški sistemi, računalniška vozlišča ali druga visokotehnološka oprema?
- Če takšna oprema obstaja, kdo je lastnik te opreme, kdaj je bila nameščena in kakšen je njen namen (npr. državni arhiv, rudarjenje kriptovalut, testna okolja, obveščevalno delovanje, morebitno neznano paradržavno delovanje )?
- Kdo ima dostop do teh prostorov in katera služba izvaja tehnični nadzor nad njimi?
- Ali je bila ta oprema upoštevana pri cenitvi objekta ob nakupu ali je bila nameščena po tem, ko je država postala lastnica?
- Kakšna je poraba električne energije na omenjenem naslovu v zadnjih šestih mesecih? Ali računi odstopajo od pričakovane porabe za prazen, neuporabljen objekt?
Glede na dosedaj znane ugotovitve, lahko sumimo na prikrito državno infrastrukturo, saj v določenih primerih država uporablja objekte za namestitev strežnikov ali arhivov, ki niso javno oglaševani zaradi varnostnih razlogov. Vendar pa bi bila postavitev takšne infrastrukture v stavbi, ki je pod preiskavo NPU in v kateri so bili ugotovljeni neustrezni pogoji (vlaga, elektrika), milo rečeno nenavadna in tvegana. Če bi nekdo brez vednosti vrha Ministrstva za pravosodje ali preiskovalnih organov tam vzpostavil računalniški center (npr. za rudarjenje kriptovalut ali druge dejavnosti), bi lahko šlo za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja in državne lastnine. Če je bil objekt kupljen s predpostavko, da gre za podrtijo, v kleti pa deluje sodobna oprema, to popolnoma spremeni sliko o vrednosti in namenu nakupa. Smatramo, da so takšne informacije, ki temeljijo na pričevanjih očividcev, ključne za preiskovalne organe in neodvisne novinarje. Ti imajo vire in sredstva, da z uradnimi vprašanji preverijo, kaj se dogaja za zaprtimi vrati.
CI ADSS na podlagi pregleda razpoložljivih javnih virov in poročil o zgodovini stavbe na naslovu Litijska cesta 51 v Ljubljani nismo mogli ugotoviti, da bi bila v njej kadarkoli nameščena računalniška firma, IT podjetje, data center ali podobna dejavnost, povezana z računalništvom. Stavba je bila zgrajena konec 1980-ih let (gradbeno dovoljenje iz leta 1987, uporabno dovoljenje iz leta 1989) kot proizvodno-tehnični objekt za podjetje SOP Krško (verjetno povezano z elektroindustrijo ali podobno proizvodnjo). V 1990-ih in zgodnjih 2000-ih letih je bila sedež in prostor za razvoj podjetja Hermes SoftLab (kasneje Hermes Softlab), ki se je ukvarjalo z razvojem programske opreme. To podjetje je v stavbi doseglo vrhunec uspeha v obdobju okoli preloma tisočletja, ko so jo mediji in poznavalci imenovali »trdnjava Rudija Brica« (po takratnem ključnem vodilnem v podjetju). Hermes SoftLab je bil eden vodilnih slovenskih izvoznikov programske opreme, a ni šlo za tipično računalniško firmo v smislu hardware, serverjev ali data centra – dejavnost je bila predvsem programiranje in razvoj programske opreme. Po prodaji Hermes SoftLaba (okoli leta 2000) srbskemu Comtradeu (pod vodstvom Veselina Jevrosimovića) se je podjetje postopoma umaknilo iz stavbe. Stavba je nato prešla v roke različnih lastnikov in sicer leta 2010 je prejšnji lastnik (NIKOM nepremičnine d.o.o.) prodal sosednje parkirišče podjetju Lidl, kar je močno zmanjšalo vrednost stavbe (izguba parkirnih mest). Leta 2019 jo je na stečajni dražbi za 1,7 milijona evrov kupilo podjetje v lasti Sebastijana Vežnaverja (Rajski vrt d.o.o.), ki jo je nato leta 2023 prodalo državi za 7,7 milijona evrov. Od približno leta 2010 dalje je stavba stala večinoma prazna, nenaseljena in slabo vzdrževana (v letu 2017 je v njej prišlo do požara). Noben vir ne omenja nobenega IT podjetja, računalniškega centra ali podobnih dejavnosti po odhodu Hermes SoftLaba.
Hermes SoftLab je torej edino podjetje z računalniško-programsko usmeritvijo, ki je bilo v stavbi dlje časa prisotno. Ni indicov o kakršnem koli računalniškem centru, server farmi, data centru ali paradržavni infrastrukturi pod stavbo ali v njej, niti v obdobju pred nakupom države, niti prej. Sloveniji je tesno povezana z razvojem regionalne IT industrije in strateškimi prevzemi.
Na podlagi vsega navedenega bo zelo zanimivo spremljati nadaljnja dogajanja v zvezi domnevnega nahajanja računalniške opreme v zapuščeni pravosodni stavbi na Litijski 51 v Ljubljani, kar bomo CI ADSS aktivno nadzirali in nadgrajevali.
CI ADSS
About the Author
Pohvala vam ! Sam že dlje časa razmišljam o tem, da je nekje v Sloveniji, farma botov. Levaki radi obtožujejo druge, kar sami počnejo, da odvrnejo pozornost od njih. Zraven jih je pa poln Twitter in FB, raznih ”plačancev”
Družbeno omrežje GAB je pred enim letom blokiral dostop do njihove spletne strani iz držav, kjer so ugotovili da je večina prometa ”Botov”. Slovenija je med njimi, kot tudi Somalija, Izrael in ostale države. Lahko sami poskusite dostopati do gab.com in vam bo napisalo da ste blokirani.
Se nebi čudil. če niso tistih zastarelih računalnikov od Stojmenove zvezali v ”super računalnik” in imajo farmo botov.
To je potrebno do konca raziskati, nekaj je na tem !
Hvala za vaš komentar. Tudi to je zelo mogoče, kar navajate, smo pa aktivirali in usmerili našo preiskavo, da pridemo zadevi do dna. Lep pozdrav