Vir: google, gov.si
V CI ADSS spremljamo delovanje vlade tudi že v novem letu 2026. Fiskalni svet je v letu 2025 opozarjal na poslabšanje javnofinančnega položaja. Projekcije so nakazovale nadaljnje povečanje primanjkljaja sektorja “država” v naslednjih treh letih. Poudarili so, da je nujno realno in preudarno načrtovanje proračuna za zagotovitev preglednega in učinkovitega upravljanja javnega denarja. Izdaja desetletnih državnih obveznic je kompleksna odločitev, ki je odvisna od več faktorjev, kot so trenutne tržne razmere, obrestne mere in potrebe javnih financ. V določenih trenutkih je to lahko racionalna poteza za zagotovitev dolgoročnega financiranja in stabilnosti, vendar je tveganje za zlorabo sredstev vedno prisotno, ne glede na vir financiranja. Zato je ključnega pomena vzpostavitev transparentnih in učinkovitih mehanizmov za nadzor in spremljanje porabe sredstev. To vključuje stroge revizije, javno objavo vseh transakcij in odgovornost institucij. In prav ti mehanizmi dokazano ne delujejo, kot bi morali.
Vir: google, gov.si
Slovenija si je kot država pravkar izposodila denar na mednarodnem finančnem trgu. Gre za običajen postopek, s katerim države zagotavljajo sredstva za delovanje države (investicije, plače, pokrivanje dolgov). To pomeni, da je država investitorjem (bankam, skladom, zavarovalnicam) prodala “obljubo”, da jim bo čez 10 let vrnila posojen denar. V zameno jim bo do takrat vsako leto plačevala obresti. Gre za znesek 1,75 milijarde evrov. To je skupna vrednost dolga, ki ga je Slovenija tokrat najela. Ta denar bo šel neposredno v državni proračun za leto 2026. Slovenija je bila letos (januarja 2026) izjemno hitra. To, da je država prva na trgu v novem letu, pogosto pomeni, da želi izkoristiti ugoden trenutek, preden bi se obresti na trgu morda zvišale, zagotoviti stabilnost, saj bi naj imela denar za letošnje potrebe proračuna pripravljen že na samem začetku leta.
Večina držav ne deluje samo s sprotnimi davčnimi prilivi. Denar iz te obveznice se običajno porabi za odplačevanje starih dolgov, ki zapadejo v plačilo letos, financiranje večjih projektov (infrastruktura, zdravstvo, šolstvo), pokrivanje proračunskega primanjkljaja, če so odhodki večji od prihodkov iz davkov.
Slovenija si je z izdajo državnih obveznic zagotovila svež kapital za leto 2026 pod pogoji, ki so bili v začetku leta na voljo na trgu. Vlada je dolžna poročati o razlogih za najem posojil, še posebej pri tako velikih izdajah obveznic. To je del transparentnosti in odgovornosti vlade do javnosti in investitorjev. Poročila in obrazložitve ponavadi vsebujejo tudi namen porabe sredstev. Informacije o vzrokih in razlogih za najem posojil, ki jih izda vlada, se običajno štejejo za informacije javnega značaja. To pomeni, da je javnost do njih upravičena in jih lahko zahteva po ustreznem postopku. Transparentnost je ključna za spremljanje državnih financ.
Izdaja državnih obveznic lahko negativno vpliva na javne finance. Če se država prekomerno zadolžuje, lahko to povzroči višje obrestne mere, kar poveča stroške servisiranja dolga za vse državljane. Glede na to, da je Slovenija po poročilih fiskalnega sveta že v proračunskem primanjkljaju in je izdala dodatno obveznico, se to lahko odraža na več načinov. Poveča se državni dolg, kar pomeni dolgoročno večje breme za vse državljane, saj bo potrebno ta dolg odplačati. To lahko v prihodnosti vodi tudi do morebitnega povišanja davkov ali zmanjšanja javnih storitev, če država ne bo mogla učinkovito servisirati dolga.
Glede na katastrofalno vodenje države s strani aktualne vlade v tem mandatu, lahko le z zaskrbljenostjo spremljamo in ugibamo, kakšni so dejanski razlogi za izdajo teh obveznic.
CI ADSS
