Vir: google, Regional goriška
V CI ADSS smo se iz javnih objav in pridobljenih informacij seznanili z očitno še enim prilagajanjem Zakona o zdravstveni dejavnosti. Če gre za »naše«, je vse dovoljeno?
Spomnimo: Državni zbor je na predlog koalicijskih strank v začetku aprila letos, kljub ostremu nasprotovanju zdravniške stroke, zdravniške zbornice in drugih deležnikov, sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti. Gre za enega temeljnih zdravstvenih zakonov, ki ureja zdravstveno dejavnost, javno zdravstveno službo, izvajalce zdravstvene dejavnosti, zdravstvene delavce in sodelavce.
Vlada je na svoji spletni strani po sprejemu novele zakona zapisala, da je predvidena profesionalizacija vodenja in upravljanja javnih zdravstvenih zavodov s poudarkom na strokovni usposobljenosti, kompetencah in odsotnosti morebitnega nasprotja interesov. Direktorji in strokovni direktorji morajo v skladu z zakonskimi spremembami biti v matičnem zavodu zaposleni za polni delovni čas, razen izjemoma, ko bodo lahko na mestu direktorja zaposleni za najmanj 60-odstotkov oziroma skupaj najmanj 80-odstotkov v zavodu. Ob tem je seveda nenavadno, da zakonodajalec izpostavlja »profesionalizacijo vodenja«, kar pa daje slutiti, da imajo dosedanji načini (ne)profesionalnega vodenja za posledico katastrofalno stanje v slovenskem zdravstvenem sistemu. Novela zakona je zaostrila tudi pogoje za delo zdravstvenega kadra izven javnega zavoda in pogoje za sklepanje podjemnih pogodb, in sicer z namenom krepitve javnega zavoda ter ločitve prehajanja med javnim in zasebnim delom. Opravljanje zdravstvenih storitev drugje je po novem konkurenčna dejavnost, zato mora zaposleni za to pridobiti predhodno pisno soglasje delodajalca. Zdravstveno osebje lahko (s pridobljenim soglasjem) storitve opravlja le pri drugem javnem zavodu ali pri koncesionarju, ne pa pri zasebniku (razen v redkih izjemah).
Po sprejetju novele zakona je z mesta direktorja Zdravstvenega doma Izola odstopil Evgenij Komljanec in sicer zaradi prenehanja veljavnosti soglasja za delo pri drugem izvajalcu. Komljanec, ki je izolski zdravstveni dom vodil od leta 2002, je tedaj sporočil, da zapušča javni zavod in svoje delo nadaljuje v svojem zasebnem zdravstvenem zavodu.
A v teh dne je v ljubljanskem zdravstvenem zavodu, ki ga vodi Antonija Poplas Susič in sodi pod Jankovićevo občino, za direktorico očitno poskrbljeno drugače. Svet Javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana je namreč na svoji seji direktorici Poplas Susičevi izdal soglasje, da lahko še naprej opravlja delo v zasebnem zdravstvenem zavodu Multimedicus kot družinska zdravnica, v obliki dopolnilnega dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je v izjavah za medije dejala, da težko sodi, na kakšni podlagi je svet prišel do takšne odločitve, pričakuje pa, da bo to preveril zdravstveni inšpektorat. Ob tem je še dodala: “Mislim, da je zakon dokaj jasno napisan in odločati je treba skladno z zakonom. Zakon je eden in velja za vse!” Izpostavila je še, da so ugotovitve inšpektorata zavezujoče in verjame, da jih bo Poplas Sušič tudi upoštevala.
Iz zdravstvenega inšpektorata so sporočili še, da lahko direktorji javnih zdravstvenih domov odslej opravljajo delo samo v drugem javnem zdravstvenem zavodu na podlagi soglasja, izdanega v skladu z novelo, ne morejo pa več opravljati dela pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, bodisi pri koncesionarju bodisi čistem zasebniku, prav tako ne morejo zdravstvene dejavnosti opravljati kot samostojni podjetniki posamezniki in podobno.
Danijel Bešič Loredan padel v nemilost, čim se je dotaknil Zdravstvenega doma Ljubljana
Ob imenovanju Antonije Poplas Susič za direktorico Zdravstvenega doma Ljubljana in kasneje, so predstojniška mesta zapustili vsi zdravniki, razen vodje Splošne nujne medicinske pomoči (SNMP), na kar je tedaj opozoril takratni zdravstveni minister Bešič Loredan. Kmalu za tem bi naj bil opozorjen s strani Jankovića, naj Poplas Susičevo pusti popolnoma na miru. A ni ostalo le pri opozorilo ljubljanskega šerifa. Dolga roka moči Jankovića je segla tako daleč, da je pod njeno težo, kot vselej, popustil predsednik vlade Robert Golob, ki je (tako pravijo viri) zaradi očitnega nestrinjanja med njegovim tedanjim ministrom in Jankovićem, sklical spravni sestanek. Po sestanku se je več kot ponižani Bešič Loredan pred javnostjo Jankoviću celo dvakrat opravičil za svoje besede, kar je na TV videla vesoljna Slovenija. A dve opravičili očitno nista bili dovolj za ohranitev ministrskega stolčka. Nekaj mesecev za tem je ob izgubi vsakršne moči in možnosti za spremembe prejel na mizo odstopno izjavo, ki bi mu jo naj pripravil kar njegov šef Golob. Bešič Loredan jo je tedaj tudi podpisal. Na njegovo mesto je bila po več kot treh mesecih brezvladja na resorju, ki ga Golob ob vsaki priliki omenja kot prvo prioriteto vlade, imenovana Valentina Prevolnik Rupel.
Klavrna enoletna epizoda Prevolnik Ruplove
Čez natanko mesec dni bo minilo eno leto od imenovanja Prevolnik Ruplove za zdravstveno ministrico. A se stanje v slovenskem zdravstvu, kljub zamenjavam vodstva tega resorja in praznim obljubam koalicije, vse bolj poslabšuje. Zdravniki so vse bolj obremenjeni, prav tako medicinsko osebje, ki vse pogosteje išče boljše delovne pogoje drugje – ali pri zasebnikih ali v povsem drugih branžah. Vse bolj zaostrene razmere so v urgentnih centrih in celotnem področju nujne medicinske pomoči. Nakup reševalnih helikopterjev je pod težo sumov korupcije in obstaja možnost, da bomo v Sloveniji še leta čakali na ustrezne helikopterje namenjene za zdravniško posredovanje. Tudi sicer se slovensko zdravstvo šibi pod težo korupcije. V času ministrovanja Prevolnik Ruplove je bilo izpostavljena vrsta sumljivih investicijskih poslov, podražitev projektov ali njihovo neizvajanje in nedopustne zamude. Spomnimo samo na vrtoglave cene zamenjave dvigal v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, za katere je zdravstveno ministrstvo odštelo kar 2,66 milijona evrov. Po primerjavi cen se je izkazalo, da so zamenjavo dvigal preplačali za več kot šest krat. Ugotovitve so pokazale, da se je investicija iz prvotnih 1,4 milijona evrov podražila na 2,66 milijona evrov. Po burnem odzivu javnosti, ki so jo razhudile tudi zamude pri širitvi mariborske onkologije, je tedaj Prevolnik Ruplova odslovila Tomaža Pliberška, takratnega direktorja Urad Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. A kljub javnim razkritjem finančnih malverzacij v zdravstvenih investicijah, niso bili sproženi nobeni nadzorni ali preiskovalni postopki. Prevolnik Ruplova je očitno zadeve hitro pometla pod preprogo, saj Pliberšek velja za zvest kader stranke Svoboda, nekateri ga povezujejo z nadministrom Damirjem Črnčecom, ki je iz politike presedlal na vrh državnega SDH. S Prevolnik Ruplovo pa so čakalne vrste v zdravstvu vse daljše, vse več ljudi brez zdravnika, obisk pri specialistu pa ostaja le še daljnosežno upanje.
Sprašujemo se, kako dolgo bo Prevolnik Ruplova še ministrica za zdravstvo. Glede na to, da se je oglasila pri podaljšanju soglasja direktorice Zdravstvenega doma Ljubljana Antonije Poplas Susič, da lahko opravlja delo pri zasebniku, je moč pričakovati romanje pred javnost, morda s trikratnim opravičilom Jankoviću, kar pa zna pomeniti napoved njenega odhoda s položaja.
Dvanajsti odstavek 46. člena ZZDej-N določa, da v treh mesecih po uveljavitvi novele, aktualnim direktorjem javnih zdravstvenih zavodov, prenehajo veljati soglasja za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali kot izvajalcu zdravstvene dejavnosti.
To pomeni, da od 21. avgusta 2025, direktorji javnih zdravstvenih zavodov nimajo več veljavnih soglasij in ne bodo mogli dobiti novih soglasij za opravljanje zdravstvenih storitev pri koncesionarju ali čistem zasebniku ali kot izvajalec zdravstvene dejavnosti, kar pomeni, da tam ne bi mogli več delati.
Svet Zdravstvenega doma Ljubljana sestavlja 9 članov – 5 članov imenuje Mestni svet Mestne občine Ljubljana, en član je predstavnik ZZZS, tri člane pa izvolijo delavci izmed zaposlenih v zavodu. Predstavniki Mestne občine Ljubljana v Svetu Zdravstvenega zavoda Ljubljana so Marija Dunja Piškur Kosmač, Stanislava Marija Ferenčak Marin, Matjaž Špat, Nada Verbič in Dunja Labović Begović, ki je tudi predsednica Sveta. Predstavniki zaposlenih v Svetu zavoda so Peter Golmajer, Tea Kosmač in Sven Tencer, Drago Perkič pa je predstavnik ZZZS.
CI ADSS bomo zdravstveno problematiko še naprej aktivno spremljali.
CI ADSS
