Vir slike: Gemini AI
V CI ADSS smo od opozicijskih virov seznanjeni z dejstvom, da je danes, dne 5.11.2026 Poslanska skupina Gibanje Svoboda podala zahtevo za sklic nujne seje Odbora za notranje zadeve in javno upravo in KNOVS s točko dnevnega reda “Politično poseganje v operativno delo Policije in drugih organov pregona ter tveganje za zlorabo državnih institucij za politične obračune.”
V parlamentarni opoziciji pod taktirko stranke Gibanje Svoboda je očitno zavladala popolna panika. Soočeni z novimi ugotovitvami in postopki pristojnih organov pregona, se v opozicijskih vrstah na vse pretege trudijo ustaviti preiskave sumov nezakonitosti, ki bremenijo nekdanjega predsednika vlade Roberta Goloba. Namesto da bi omogočili nemoteno delo neodvisnih preiskovalnih institucij, se poslužujejo preverjenih političnih manevrov za spodkopavanje pravne države ter ščitenje lastnih političnih funkcionarjev. Zahteva za sklic nujne seje torej pomeni politični ščit. Viri navajajo, da je Poslanska skupina Svoboda vložila zahtevo za sklic skupne nujne seje Odbora za notranje zadeve in javno upravo ter Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS), pod pretvezo obravnave domnevnega političnega poseganja v operativno delo Policije in drugih organov pregona pa poskuša Svoboda problematizirati povsem legitimno mednarodno policijsko sodelovanje. Posebej problematizirajo uradni delovni obisk državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve Franca Kanglerja v Romuniji ter operativno izmenjavo informacij v zvezi z bojem proti gospodarskemu kriminalu, korupciji in zadevam s čezmejnimi elementi. Namesto podpore razčiščevanju sumov finančnih nepravilnosti in bančnih računov v tujini, skuša opozicija s tovrstnimi parlamentarnimi manevri ustvariti politični pritisk na preiskovalce ter preprečiti zakonito delo organov odkrivanja in pregona.
Hkrati pa dodatno breme za Roberta Goloba predstavlja tudi njegova lastna izjava, ki jo je danes, dne 5.11.2026 javno podal na družbenem omrežju Facebook. Na videoposnetku Golob odkrito priznava, da je romunskemu tožilstvu osebno prijavil domnevno krajo identitete pri odprtju bančnega računa v Romuniji, pri čemer navaja, da je tožilstvo prijavo zavrglo.
Vir: izsek iz javnega videoposnetka facebook profila dr. Roberta Goloba
Takšno priznanje postavlja po našem mnenju Goloba v izjemno kočljiv položaj. Glede na ugotovitve preiskovalcev novogoriške policije, ki so pokazale, da do zlorabe oziroma kraje identitete ni prišlo ter da je bil sporni račun odprt, po javno dostopnih podatkih novogoriške policije v medijih, z njegovim originalnim potnim listom, takšno dejanje odpira resen sum storitve kaznivega dejanja krive ovadbe po slovenskem kazenskem zakoniku. Zavedanje o neutemeljenosti prijave organom pregona namreč predstavlja neposredno podlago za kazensko odgovornost (kriva ovadba&LAŽ). Medtem ko organi odkrivanja in pregona opravljajo svoje zakonsko določeno delo ter preverjajo mednarodne sledi denarnih tokov, postaja jasno, da opozicijska Svoboda parlamentarne vzvode uporablja kot instrument za obrambo svojih vodilnih kadrov in preusmerjanje pozornosti od odkritih nepravilnosti.
Kaj si naj mislimo o ravnanju opozicije, ki odkrivanje nezakonitosti in kaznivih dejanja visokih političnih funkcionarjev smatra za politično poseganje v operativno delo Policije in drugih organov pregona ter tveganje za zlorabo državnih institucij za politične obračune? To vprašanje se dotika enega najbolj občutljivih področij delovanja pravne države, razmerja med političnim nadzorom, delom preiskovalnih organov ter medsebojnim obtoževanjem oblasti in opozicije. Vsekakor gre za poskus političnega ščitenja lastnih vidnih predstavnikov pred odgovornostjo. Ko se preiskave osredotočijo na vodilne člane opozicije, se vsako zakonito preiskovalno dejanje poskuša razvrednotiti kot politični pregon, konstrukt ali zloraba represivnega aparata. Cilj takšne strategije je v javnosti ustvariti vtis pristranskosti policije in tožilstva, s čimer se zmanjšuje legitimnost ugotovljenih dejstev ter preusmerja pozornost od same vsebine sumov in dokazov na vprašanje domnevnih političnih motivov tistih, ki preiskave vodijo ali usmerjajo.
Ključno merilo v vsaki delujoči pravni državi zato ostaja, da o krivdi ali nedolžnosti odločajo izključno neodvisni preiskovalni in sodni organi na podlagi materialnih dokazov, ne pa politične izjave, ne tiste s strani oblasti, ki preiskave vnaprej napovedujejo, in ne tiste opozicijske, ki jih vnaprej razglašajo za politično motivirane. Zato dovolite organom preiskovanja in pregona, da opravijo svoje.
CI ADSS
About the Author
