
Vir: AI Gemini
Slovenija se že desetletja duši v primežu sistemske korupcije, ki je kot rak rana prepredla ključne pore naše družbe. Milijoni evrov davkoplačevalskega denarja, ki bi morali končati v zdravstvu, šolstvu in infrastrukturi, redno izpuhtevajo v neznano, natančneje, v žepe izbrancev, ki uživajo politično in družbeno zaščito. Sedaj, ko se končno ponuja rešitev v obliki SKOK-a (Slovenskega urada za boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji), pa smo priča v nebo vpijočemu paradoksu, tisti, ki bi morali korupcijo preganjati, in tisti, ki imajo polna usta pravne države, so skočili na okope. Zakaj se slovenska levica, prejšnja oblastna elita in pomemben del pravosodnega aparata tako krčevito upirajo organu, ki je po vzoru hrvaškega USKOK-a edino učinkovito orožje proti državnemu kriminalu? Odgovor je preprost, strah pred lastno odgovornostjo.
Ustanovitev SKOK-a je nujna natanko zato, ker so obstoječe institucije odpovedale. NPU, tožilstvo in sodstvo so se prevečkrat izkazali za neučinkovite, ko gre za pregon velikih rib. Veliki korupcijski škandali, ki so pretresali državo pod preteklimi levimi vladami in Golobovo elito, bodisi zastarajo, bodisi se izgubijo v birokratskih labirintih, ali pa se končajo s procesnimi napakami. Sedaj pa ti isti akterji vpijejo, da je SKOK »nepotreben«, »politični projekt« ali celo »grožnja neodvisnosti pravosodja«. Namesto da bi pozdravili vsako dodatno pomoč pri čiščenju korupcijskega močvirja, pravosodne strukture bijejo plat zvona. Se bojijo, da bi SKOK razgalil njihovo dolgoletno neučinkovitost, selektivno pravičnost in politično kontaminiranost? Omrežja, ki so si v času prejšnje vlade podrejala državna podjetja, energetiko in javne finance, natanko vedo, kaj prinaša organ z mednarodnimi pooblastili in neodvisno strukturo. Hrvaški USKOK je za zapahe posadil nekdanjega premierja Sanaderja, ministre in župane. Slovenska tranzicijska elita ve, da bi bil SKOK zanje usoden. Desetletja poslušamo floskule o depolitizaciji, a ko je treba vzpostaviti organ, ki bi dejansko neodvisno preiskal bančne luknje, preplačano medicinsko opremo in sumljive energetske posle, se celoten levi pol poenoti v agresivnem odporu.
Česa se bojijo, če so njihova ravnanja zakonita? Če slovenska elita nima ničesar za skriti, zakaj potem takšen odpor proti organu, ki bi le opravljal delo, ki ga obstoječi sistem očitno noče ali ne zna? Hrvaški USKOK je dokazal, da se da zlomiti hrbtenico korupcije, če obstajata specializiran kader in politična volja. Preden je začel delovati, so bili hrvaški politiki prav tako prepričani v svojo dosmrtno imuniteto. Nato so padale glave. In prav to je tisto, kar povzroča nespečnost v salonih slovenske levice. SKOK ne bi bil le še ena brezzoba agencija, bil bi specializirano udarno kladivo, ki ne bi spraševalo po strankarski izkaznici ali stricih iz ozadja. Razkril bi poti denarja, ki vodijo iz državnih blagajn v zasebne žepke in nevladne organizacije, ki služijo kot ideološki podaljšek tranzicijske elite.
CI ADSS ne bomo tiho opazovali, kako tisti, ki so državo osiromašili, blokirajo edino preostalo upanje za pravno državo. Nasprotovanje SKOK-u s strani tožilstva, sodstva in bivše vladajoče elite ni nič drugega kot avtoportret njihove lastne krivde. Gre za goli boj za preživetje privilegiranega razreda, ki se boji, da bo moral končno polagati račune. Slovenija nima več časa za kozmetične popravke. Potrebujemo SKOK. Potrebujemo neodvisno, agresivno in strokovno institucijo, ki bo presekala lovke korupcije – pa naj se leva elita še tako krčevito oklepa svojih stolčkov in privilegijev. Ustanovitev SKOK-a je lakmusov papir za Slovenijo! kdor mu nasprotuje, ne brani pravne države, ampak brani korupcijo!
CI ADSS

