Vir: AI ChatGpt
Na podlagi javno dostopnih podatkov preiskovalnega projekta Detektor premoženja (ki ga vodi center Oštro) – https://detektorpremozenja.si/oseba/357-borut-sajovic/, zemljiške knjige ter poročanja medijev (Preiskovalno.si, Nova24TV in drugih), je v nadaljevanju pripravljena podrobna analiza premoženjskega stanja Boruta Sajovica, nekdanjega dolgoletnega župana občine Tržič, poslanca DZ RS iz stranke Gibanje Svoboda ter v zadnjem mandatu obrambnega ministra. Analiza obravnava tudi vprašanja glede prenosa lastništva, tveganj za konflikt interesov in pravnih vidikov glede pridobitve tega premoženja.
Borut Sajovic je v javnosti večkrat poudaril, da uradno nima v lasti veliko premoženja, omenjal je le dve parceli, vendar podatki iz uradnih evidenc, stanja registra in preiskovalnih zgodb, kažejo bistveno širšo sliko družinskega premoženja, ki ga minister Sajovic zakonito zavaruje in obvladuje s specifičnimi instituti stvarnega prava. Delnice in vrednostni papirji kot premično premoženje in finančne naložbe na podlagi stanja iz evidenc KPK/Detektorja) kažejo na lastniške deleže v več uveljavljenih slovenskih podjetjih in sicer: Zavarovalnica Triglav (vrednost paketa ocenjena na več deset tisoč evrov, npr. cca 35.500 € v letu 2024), Cinkarna Celje (vrednost paketa cca 27.000 €), Telekom Slovenije (vrednost paketa cca 19.500 €). Manjši delež je v DZS (16 delnic). Mesečni prihodki kot obrambnega ministra je bruto plača v višini približno 6.600 € (podatek za sredino leta 2025). Kar se nepremičnin in t.i. “modus Operandi” prenosov lastništva, so preiskovalni mediji jeseni 2024, ob njegovem imenovanju za ministra, podrobno razkrili, da je Borut Sajovic večji del svojih nepremičnin, ocenjenih na več kot milijon evrov, formalno prepisal na ožje družinske člane (sina Janeza Boruta Sajovica in hčer Emo Valentino Brovč). Kljub prepisu pa je minister na teh nepremičninah v zemljiški knjigi obdržal polno kontrolo preko vpisanih pravic, užitka (dosmrtni užitek), služnosti, predkupne pravice, pravice stvarnega bremena / preužitka.
V nadaljevanju objavljamo seznam ključnih nepremičnin v družinski lasti, katerih podatki so javno dosegljivi: dve moderni hiši na Brdu pri Tržiču, skupaj ocenjeni na približno pol milijona evrov, stanovanjska hiša (190,4 m²) s pripadajočo parcelo in kmetijski objekti. Na nepremičninah je sicer iz preteklosti (leto 1997) vknjižena stara hipoteka v vrednosti 60.000 SIT z mesečno obrestno mero 2 %, za katero status poplačila javno ni pojasnjen, Stanovanje v Ljubljani, Šiška, velikosti 66 m², ki ga je minister prepisal na hčer, nanj pa vpisal predkupno pravico in preužitek zase in za soprogo Janjo Sajovic. Tu so še zemljišča in gozdovi in sicer več tisoč kvadratnih metrov gozdov in kmetijskih zemljišč v okolici Tržiča, parcele v velikosti 5.000 m², 4.700 m² itd., ki so prav tako prepisane na sina, vendar z vpisano predkupno pravico staršev. V evidencah sta zabeležena dva poslovna subjekta, poslovni družbi oz. kmetijski entiteti, ki imata zaradi njegove funkcije omejitev poslovanja z Državnim zborom in v letu 2024 nista prejemali javnih sredstev. V nadaljevanju objavljamo celoten izpis premoženja Boruta Sajovica iz detektorpremozenja.si:
Morebitni konflikti interesov pri Borutu Sajovicu izvirajo predvsem iz njegove pretekle funkcije župana občine Tržič, ki jo je opravljal več mandatov ter trenutne funkcije ministra za obrambo.
Primer, ki vzbuja največ sumov, je Bencetova domačija v Dovžanovi soteski, naravni spomenik. 30.12014 je občina pod županovanjem Sajovica odpovedala predkupno pravico do nepremičnine (parc. št. 846/4, k. o. Lom pod Storžičem), čeprav so bila rezervirana občinska sredstva, približno 35.000 € in je hiša imela strateški pomen (ob Bencetovi poti, želja lastnikov po spominski sobi za sina alpinista). Odločitev je podpisala županova sodelavka Jasna Kavčič. V manj kot letu dni, letq 2015 je nepremičnina prešla v last žene Janje Sajovic. Kasneje je bila pridobljena tudi sosednja parcela ob reki (846/9, 17. november 2015). Stara hiša je bila porušena med letoma 2021/2022, zgrajena pa nova, katere vrednost je ocenjena na skoraj pol milijona evrov. Občina bi naj letno namenjala približno 13.000 € za urejanje okolice in soteske, kar posredno zvišuje vrednost zasebne nepremičnine. Nekdanji občinski uslužbenci so medijem navedli, da je bila prodaja znana le občinski upravi in da bi naj župan zahteval odpoved predkupne pravice.
V CI ADSS utemeljujemo konflikt interesov, kajti če župan ali z njim povezane osebe (zakonec) pridobijo premoženje, pri katerem je imela občina predkupno pravico, pa se ji je odpovedala, nastane izrazito tveganje za konflikt interesov po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Gre za sum, da je bila uradna dolžnost prilagojena osebnemu koristoljubju družine. Tveganje je utemeljeno tudi z navedbo, da občina namenja proračunska sredstva (cca 13.000 € letno) za urejanje okolice in soteske v bližini teh nepremičnin, kar posredno zvišuje vrednost zasebne nepremičnine družine Sajovic. Vendar je preiskava KPK (2021/2022) sicer sum zlorabe odstopila policiji in tožilstvu, tam pa je bila zadeva zaključena z ugotovitvijo, da ovadbe niso konkretizirane in da ni dovolj dokazov za naklep, kar je skladno s prakso, brez neposrednih dokazov, npr. pisnih navodil župana o vplivu na postopek ali finančne sledi nezakonite koristi, sodišča ne priznajo kaznivega dejanja. Prenos nepremičnin na otroke z zadržanimi pravicami (užitek, predkupna pravica) je zakonit civilnopravni institut in ne predstavlja zlorabe.
Kot minister za obrambo neposredno ne odloča o nepremičninskih poslih v občini Tržič, zato je trenutno tveganje za konflikt interesov na ravni ministrstva manjše, razen če bi Ministrstvo za obrambo (MORS) sklepalo posle s podjetji, v katerih ima minister delnice (npr. Telekom, Triglav), kar pa se rešuje z zakonsko dolžnostjo izločitve iz postopkov in prijavo KPK.
Pravno gledano je treba strogo ločiti med politično/medijsko diskreditacijo, korupcijskimi tveganji in dejanskimi kaznivimi dejanji. Do danes Borut Sajovic ni bil pravnomočno obsojen za kazniva dejanja, povezana s pridobitvijo tega premoženja, so pa določeni očitki v javnosti presegli zgolj politično debate. Če bi se v preiskavi ugotovilo, da je Borut Sajovic v času županovanja namerno vodil občinske postopke (odpoved predkupni pravici, spremembe prostorskih načrtov, izdaja gradbenih dovoljenj) z namenom, da svoji družini omogoči pridobitev nepremičnin pod tržno ceno ali na zavarovanih območjih, bi to lahko izpolnjevalo znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. Če so se občinska sredstva namensko porabljala za urejanje okolice zasebnih objektov župana na način, ki ni bil dostopen ali namenjen splošni javnosti, gre za sum nenamenske porabe javnega denarja.
S pravnega vidika je prenos nepremičnin na otroke z darilnimi ali izročilnimi pogodbami ob hkratnem vpisu dosmrtnega užitka in predkupne pravice popolnoma zakonit institut civilnega prava (Stvarnopravni zakonik). To je pogosta praksa v Sloveniji, s katero se lastniki izognejo določenim davkom na dediščino (v prvem dednem redu ni davka na darila) in hkrati preprečijo, da bi otroci nepremičnino prodali brez njihovega vednosti.
Če pa bi se dokazalo, da je bil namen teh prenosov prikrivanje dejanskega izvora premoženja (sum pranja denarja) ali izogibanje plačilu upnikom oz. državi, bi to postalo pravno sporno. Ker pa je premoženje javno vpisano v zemljiško knjigo z njegovim imenom (kot imetnikom pravic), ne gre za skrito premoženje v klasičnem smislu.
Borut Sajovic sicer uporablja legitimen, a politično izjemno občutljiv način upravljanja družinskega premoženja. Z uradnim prenosom lastništva na otroke, se je na papirju razbremenil lastništva “milijonskega nepremičninskega imperija”, medtem ko ga s civilnopravnimi instituti (užitek, služnost) še naprej v celoti nadzoruje in uporablja.
Glavna sistemska tveganja ne izvirajo iz samega obrambnega ministrstva, temveč iz obdobja njegovega županovanja v Tržiču, kjer so posli, povezani z družinskim odkupovanjem zemljišč in nepremičnin, na katere je imela občina vpliv, predmet stalne presoje javnosti in potencialno pristojnih organov (KPK, policija).
Vse pogostejša pa so namigovanja in informacije v javnosti, da bi naj, imenujmo ga “odgovorna oseba v vlogi župana manjšega slovenskega mesta”, na občini pridobival zaupne osebne informacije in podatke o osebah iz domov za starostnike, ki imajo premoženje in nimajo dedičev, od njih s civilnopravnimi instituti ali po znatno nižjih cenah pridobil premoženje, objekte, zemljišča, parcele, gozdove.
Če župan pri opravljanju funkcije pridobi osebne podatke oskrbovancev doma za starejše (zdravstveno stanje, socialni položaj, lastništvo nepremičnin, družinske razmere ipd.) in te podatke uporabi za svojo zasebno premoženjsko korist, se lahko pojavijo sumi neupravičene uporabe ali zlorabe osebnih podatkov, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, zlorabe zaupanja pri gospodarski oziroma premoženjski dejavnosti, goljufije, če je bila oseba zavedena glede vrednosti nepremičnine ali pogojev posla, oderuštva, če so izpolnjeni zakonski znaki izkoriščanja stiske, starosti, neizkušenosti ali odvisnosti osebe, korupcijskih tveganj in konflikta interesov. Posebej problematično bi bilo, če je do podatkov prišel zaradi svojega uradnega položaja, podatki niso bili javno dostopni, je izkoristil visoko starost, bolezen, demenco ali odvisnost oskrbovancev, je bila kupnina očitno nižja od tržne vrednosti, je bil posel sklenjen pod pritiskom, zavajanjem ali prikrivanjem dejstev. Pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju oziroma preužitku sodišča pogosto presojajo tudi, ali je bila volja starejše osebe svobodna in ali je razumela posledice pogodbe.
V CI ADSS smatramo, da je dokazovanje zgornjih navedb zahtevno, vendar ne nemogoče. Ključno vprašanje običajno ni le, ali je župan kupil nepremičnino, temveč kako je prišel do informacij in ali je izkoristil svoj položaj ali ranljivost starejše osebe. Med pomembnejšimi dokazi so evidence vpogledov v informacijske sisteme, dnevniki dostopov do zbirk osebnih podatkov, elektronska pošta, sporočila in druga komunikacija, izjave zaposlenih v domu za starejše, ugotavljanje, kdo je imel zakonit dostop do podatkov. Če se ugotovi, da je nekdo pridobil podatke brez pravne podlage ali jih uporabil za zasebne namene, je to lahko zelo pomemben dokaz.
Pomembna so vprašanja, Kako je župan sploh izvedel za lastništvo nepremičnine, kako je prišel v stik z oskrbovancem, ali je stopil v stik s starejšo osebo kmalu po pridobitvi podatkov, Ali je enako ravnal pri več oskrbovancih? Ponavljajoč vzorec ravnanja je pogosto močnejši dokaz kot posamezen primer.
O podcenjeni vrednosti nepremičnine veliko pove cenitev sodnega cenilca, primerjava s tržnimi cenami v času prodaje, analiza pogodbe, pregled poznejše prodaje ali uporabe nepremičnine. Če je bila nepremičnina vredna bistveno več od plačane kupnine, lahko to predstavlja pomemben indic.
Tudi dokazovanje izkoriščanja ranljivosti starejše osebe je mogoče z zdravstveno dokumentacijo, izvedenskim mnenjem psihiatra ali nevrologa, pričanji sorodnikov, pričanji zaposlenih v domu, ugotovitve o morebitni odvisnosti starejše osebe od pomoči drugih. Pri dokazovanju zlorabe uradnega položaja je treba ugotoviti, ali je funkcija župana omogočila dostop do podatkov ali oseb, ali je uporabljal občinske vire, zaposlene ali vpliv, ali je ravnal drugače, kot bi lahko ravnal običajen zasebnik.
V praksi se kazniva dejanja pogosto dokazujejo z več posrednimi dokazi skupaj, kot so časovno zaporedje dogodkov, telefonski stiki, elektronska komunikacija, pričanja, finančne transakcije, zemljiškoknjižni podatki, vzorec več podobnih poslov. Posamezen dokaz morda ne zadošča, več med seboj povezanih dokazov pa lahko ustvari zelo močno dokazno podlago. V konkretnem primeru bi bilo koristno vedeti, ali je župan ustanovitelj doma za starejše oziroma ima občina vpliv na njegovo delovanje, ali gre za en sam primer ali več primerov odkupov nepremičnin, ali obstajajo indici, da je pridobil podatke neposredno iz evidenc doma.
Število nepremičnin, delnic in vrednostnih papirjev, ki jih ima v lasti Borut Sajovic, skupaj z družino, kar kliče po uradni dolžnosti preveritve izvora le teh, saj skupna vrednost po naši oceni krepko presega njihovo finančno sposobnost, kljub visokemu socialnemu in finančnemu statusu, še posebej ob očitkih in sumih morebitnih kaznivih dejanj zlorabe položaja, pranja denarja, goljufije in podobno.
Zato v CI ADSS podajamo organom preiskovanja in pregona majhen namig! Nekdanji Tržiški župan Borut Sajovic ima po uradnih podatkih “detektor premoženja” večje število nepremičnin, razvidnih iz zgoraj objavljenih podatkov. Vse te nepremičnine imajo svoje katastrske označbe, imajo podatke o nekdanjih lastnikih, podatke, ali so bili ti lastniki v domu za ostarele, vse ostalo pa se odpre sproti, kot pandorina skrinjica. Vemo, da je s pridobivanjem teh informacij veliko dela, vendar, policija in tožilstvo, imate vsa pooblastila in zakonske podlage, da to lahko storite. A vas ne mika, da bi se lotili tovrstne preiskave, ki bi lahko s potrditvijo dokazala sum najbolj zavržnih početij enega najvišjih funkcionarjev slovenske politike?
CI ADSS
About the Author
