{"id":2765,"date":"2026-06-07T00:17:46","date_gmt":"2026-06-06T22:17:46","guid":{"rendered":"https:\/\/ci-adss.si\/?p=2765"},"modified":"2026-06-07T00:17:46","modified_gmt":"2026-06-06T22:17:46","slug":"spomnimo-zakonodaja-ukrojena-po-meri-kriminala-in-zakaj-so-kljucni-akterji-bancne-luknje-ostali-nedotakljivi-najvecji-rop-v-zgodovini-slovenije-bancna-mafija-izbrisala-milijarde-racun-pa-izstavil","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ci-adss.si\/?p=2765","title":{"rendered":"SPOMNIMO! ZAKONODAJA, UKROJENA PO MERI KRIMINALA IN ZAKAJ SO KLJU\u010cNI AKTERJI BAN\u010cNE LUKNJE OSTALI NEDOTAKLJIVI? NAJVE\u010cJI ROP V ZGODOVINI SLOVENIJE, BAN\u010cNA MAFIJA IZBRISALA MILIJARDE, RA\u010cUN PA IZSTAVILA DAVKOPLA\u010cEVALCEM"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Vir: Google Gemini AI<\/p>\n\n\n\n

Zagotovo je afera ban\u010dne luknje ena najbolj pretresljivih zgodb v novej\u0161i slovenski zgodovini, ki je globoko zarezala v zaupanje javnosti in gospodarstvo. Vse se je za\u010delo z nereflektiranimi odobritvami kreditov in slabim upravljanjem, kar je v \u010dasu finan\u010dne krize pripeljalo do enormnih izgub. Te so morale biti sanirane z javnimi sredstvi, kar je spro\u017eilo val ogor\u010denja in vrsto preiskav ter sodnih postopkov, ki se vle\u010dejo \u0161e danes.<\/p>\n\n\n\n

Od kreditnega buma do ra\u010duna, ki ga \u0161e vedno pla\u010dujemo<\/p>\n\n\n\n

Bilo je obdobje debelih krav, ko so se krediti delili na lepe o\u010di, vizije o slovenski gospodarski rasti pa so tiskale naslovnice. Potem pa je pri\u0161lo leto 2008, svetovni finan\u010dni kr\u010d in neizprosen trk z realnostjo. Gradbeni megaprojekti so se ustavili, prenapihnjeni tajkunski imperiji so se sesuli kot hi\u0161ice iz kart, v bilancah najve\u010djih slovenskih bank pa je zevala ve\u010dmilijardna praznina. Nastala je slovenska ban\u010dna luknja, ena najve\u010djih in najbolj travmati\u010dnih gospodarskih afer v zgodovini samostojne dr\u017eave Slovenije.<\/p>\n\n\n\n

Ko je decembra 2013 postalo jasno, da je sistem pred kolapsom, je sledil tisti usodni ukrep, dokapitalizacija bank z davkopla\u010devalskim denarjem, izbris podrejenih obveznic in ustanovitev t. i. “slabe banke” (DUTB). Re\u0161evanje bank nas je \u010dez no\u010d stalo skoraj 5 milijard evrov. A tisto, kar je sledilo, je odprlo \u0161e ve\u010dje rane kot sam finan\u010dni primanjkljaj \u2013 za\u010del se je ve\u010dletni boj za iskanje odgovornosti, ki ga je zaznamoval prepleten klob\u010di\u010d politi\u010dnih preigravanj, ban\u010dne tajnosti, parlamentarnih preiskav in sodnih epilogov, ki niso prinesli \u017eelenega zado\u0161\u010denja.<\/p>\n\n\n\n

Kdo je podpisoval sporne pogodbe, kje je kon\u010dal denar in zakaj se zdi, da so najve\u010dje ribe odplavale mimo mre\u017e pravosodja? V tem prispevku se vra\u010damo na za\u010detek. Analiziramo brezskrbna leta, ki so tlakovala pot v prepad, seciramo dramati\u010dne mesece dr\u017eavnega re\u0161evanja in preverjamo, kak\u0161ne posledice afera ban\u010dne luknje pu\u0161\u010da v slovenski dru\u017ebi, politiki in ban\u010dnem sistemu danes.<\/p>\n\n\n\n

V nadaljevanju na\u0161 prispevek sistemati\u010dno pokriva vsa tri klju\u010dna obdobja v analiti\u010dnem in preiskovalnem tonu, z jasno strukturo in poudarki.<\/p>\n\n\n\n

    \n
  1. Krivci in vzroki, tajkunski krediti, pomanjkanje nadzora Banke Slovenije,<\/li>\n\n\n\n
  2. Sanacija leta 2013, stresni testi, ustanovitev DUTB,<\/li>\n\n\n\n
  3. Sodni epilog in dedi\u0161\u010dina, kaj se je zgodilo s preiskavami, koliko denarja se je vrnilo in kje smo danes;<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n

    Da bi razumeli razse\u017enost ban\u010dne luknje, se moramo vrniti v obdobje med letoma 2004 in 2008. Slovenija je pravkar vstopila v Evropsko unijo in prevzela evro. Zgodil se je t. i. kreditni bum. Tuj denar je bil poceni, doma\u010de banke,  predvsem tiste v dr\u017eavni lasti (NLB, NKBM, Abanka)  pa so tekmovale, kdo bo podelil ve\u010d posojil. Klju\u010dne anomalije tega obdobja so bile financiranje mened\u017eerskih prevzemov, t.i. tajkunski krediti. Banke so izbranim doma\u010dim poslovne\u017eem (t. i. tajkunom) odobravale stomilijonska posojila za prevzeme podjetij (Istrabenz, Pivovarna La\u0161ko, Merkur. Kot zavarovanje za te kredite so banke pogosto sprejele kar delnice teh istih podjetij, katerih vrednost je bila umetno napihnjena. Financirali so se megalomanski gradbeni projekti in zemlji\u0161\u010da brez realne podlage na trgu. Krediti so se pogosto odobravali na podlagi politi\u010dnih poznanstev, osebnih omre\u017eij in brez ustreznih analiz tveganja.<\/p>\n\n\n\n

    Ko je udarila svetovna finan\u010dna kriza, so delni\u0161ki trgi strmoglavili, gradbeni\u0161tvo je klecnilo, prenapihnjeni holdingi pa niso ve\u010d zmogli odpla\u010devati obresti. Banke so ostale ujete z milijardami evrov slabih posojil, ki jih ni bilo ve\u010d mogo\u010de izterjati, saj so zavarovanja postala prakti\u010dno ni\u010dvredna.<\/p>\n\n\n\n

    Do leta 2013 je bil slovenski finan\u010dni sistem na robu klini\u010dne smrti. Dr\u017eavi je grozil prihod mednarodne finan\u010dne pomo\u010di “trojke”, kar bi pomenilo izgubo ekonomske suverenosti. Tedanja vlada se je odlo\u010dila za radikalen rez. V tistem usodnem decembru 2013 so bili objavljeni rezultati neodvisnih stresnih testov, ki so razkrili dejansko globino brezna. Sledili so trije izredni ukrepi:<\/p>\n\n\n\n

     1. Dr\u017eavna injekcija: Dr\u017eava je v najve\u010dje banke vbrizgala skoraj 5 milijard evrov davkopla\u010devalskega denarja, da bi prepre\u010dila njihov ste\u010daj in zavarovala prihranke dr\u017eavljanov.<\/p>\n\n\n\n

     2. Ustanovitev DUTB (Slaba banka): Toksi\u010dno premo\u017eenje in slabi krediti so bili preneseni na novonastalo Dru\u017ebo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Naloga slabe banke je bila, da ta podjetja in nepremi\u010dnine skozi leta proda ter dr\u017eavi vrne \u010dim ve\u010d vlo\u017eenega denarja.<\/p>\n\n\n\n

     3. Izbris malih delni\u010darjev in imetnikov podrejenih obveznic: \u010cez no\u010d je bilo razla\u0161\u010denih okoli 100.000 ljudi, ki so ostali brez svojega premo\u017eenja, skupaj za pribli\u017eno 600 milijonov evrov, kar je spro\u017eilo ustavne spore, ki odmevajo \u0161e danes.<\/p>\n\n\n\n

    Sanacija je stabilizirala sistem, a cena je bila astronomska. Javni dolg Slovenije se je zaradi tega strmo povi\u0161al, breme pa se je prevalilo na hrbtove davkopla\u010devalcev. Leta, ki so sledila sanaciji, so prinesla tisto najte\u017eje vpra\u0161anje javnosti, kdo bo odgovarjal? Preiskave vzrokov ban\u010dnih te\u017eav so seveda potekale. Dr\u017eavni zbor je ustanovil preiskovalno komisijo, ki se je ukvarjala z ugotavljanjem zlorab v slovenskem ban\u010dnem sistemu. Svoje ugotovitve so zapisali v poro\u010dilih, ki so bila javno predstavljena. Tudi kriminalisti\u010dne preiskave so se odvijale, vendar so bile dolo\u010dene informacije ote\u017eene zaradi ban\u010dne tajnosti. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in kriminalisti so vlo\u017eili na desetine kazenskih ovadb proti nekdanjim upravam bank NLB, NKBM, Factor banka, Probanka. O\u010ditali so jim zlorabo polo\u017eaja, opustitev dol\u017enega ravnanja in pridobivanje protipravne premo\u017eenjske koristi. Sledile so parlamentarne preiskovalne komisije in maratonski sodni procesi. Veliko posojil je bilo danih brez ustreznih zavarovanj ali ekonomske upravi\u010denosti, pozneje pa so bili \u0161tevilni dolgovi odpisani ali pa podjetja v ste\u010daju niso mogla popla\u010dati svojih obveznosti. Preiskava tak\u0161nega ravnanja je bila zelo zapletena, saj je bilo potrebno dokazati nezakonito ravnanje ali namerno o\u0161kodovanje, kar je bilo v mnogih primerih te\u017eko storiti, \u0161e posebej zaradi poteka \u010dasa in pomanjkanja dokumentacije. Ena najve\u010djih ovir je bila torej dokazovanje namere, saj je bilo treba dokazati, da so tisti, ki so odobravali posojila, vedeli za tveganja ali celo namerno o\u0161kodovali banko. Poleg tega so se mnogi sklicevali na takratne poslovne prakse in gospodarsko krizo, kar je dodatno ote\u017eevalo preiskave. A rezultat je bil za javnost veliko razo\u010daranje. \u0160tevilni primeri so zaradi zapletenosti ban\u010dne zakonodaje in dolgotrajnih postopkov zastarali ali pa padli na vi\u0161jih sodnih instancah. Nekaj ban\u010dnikov in tajkunov je sicer kon\u010dalo za zapahi, a ve\u010dina klju\u010dnih akterjev se je uspe\u0161no ubranila z argumentom, da je \u0161lo za poslovno tveganje in ne za naklepno kriminalno dejanje. Natan\u010dni seznami najve\u010djih dol\u017enikov z natan\u010dnimi zneski kreditov in odpisanih dolgov niso javno objavljeni v enem centralnem registru, saj so ti podatki za\u0161\u010diteni z ban\u010dno tajnostjo in drugimi predpisi o varstvu podatkov. Veliko informacij je razdeljenih med razli\u010dne sodne postopke in poro\u010dila Dru\u017ebe za upravljanje terjatev bank.<\/p>\n\n\n\n

    Mnogi pravni strokovnjaki opozarjajo, da gospodarski kriminal zahteva zelo specifi\u010dna specializirana znanja, in nekateri menijo, da zakonodaja in preiskovalne kapacitete v\u010dasih niso sledile kompleksnosti teh finan\u010dnih transakcij.<\/p>\n\n\n\n

    Slaba banka je po zakonu prenehala delovati ob koncu leta 2022, njeno preostalo premo\u017eenje pa je bilo preneseno na Slovenski dr\u017eavni holding (SDH). \u010ceprav je DUTB povrnila dobr\u0161en del sredstev, celotna finan\u010dna izguba za dr\u017eavo nikoli ne bo popolnoma pokrita.<\/p>\n\n\n\n

    Danes je slovenski ban\u010dni sistem bistveno bolj varen, reguliran in pod strogim nadzorom Evropske centralne banke (ECB). Ve\u010dina saniranih bank je bila v vmesnem \u010dasu privatizirana (NKBM je prevzela OTP, NLB je v ve\u010dinski tuji lasti), s \u010dimer se je dr\u017eava umaknila iz neposrednega upravljanja. Afero ban\u010dne luknje moramo zato razumeti ne le kot finan\u010dno katastrofo, temve\u010d kot drago lekcijo o tem, kaj se zgodi, ko se prepletejo politi\u010dni interesi, pohlep in pomanjkanje nadzora. Ra\u010dun za to lekcijo pa slovenska dru\u017eba skozi javne storitve in infrastrukturo posredno pla\u010duje \u0161e danes.<\/p>\n\n\n\n

    Zgodba o sanaciji in prodaji Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) je eden najbolj kompleksnih in odmevnih poglavij v zgodovini slovenskega ban\u010dnega sistema. Med finan\u010dno krizo, med letoma 2008 in 2013, se je slovenski ban\u010dni sektor zna\u0161el v hudih te\u017eavah zaradi t.i. slabih posojil (nasedli gradbeni projekti, tvegani mened\u017eerski prevzemi ipd.). NKBM, ki je bila takrat v ve\u010dinski dr\u017eavni lasti, je kopi\u010dila izgube, kapital banke pa je skopnel. Obstajala je resna nevarnost zloma celotnega finan\u010dnega sistema.<\/p>\n\n\n\n

    Vlada Alenke Bratu\u0161ek je ob koncu leta 2013 na podlagi rezultatov stresnih testov izvedla obse\u017eno sanacijo ban\u010dnega sistema. Najprej so bili izbrisani delni\u010darji in imetniki podrejenih obveznic, kar je kasneje spro\u017eilo \u0161tevilne ustavne spore in to\u017ebe razla\u0161\u010denih vlagateljev. Dr\u017eava je nato v NKBM vlo\u017eila 870 milijonov evrov davkopla\u010devalskega denarja, s \u010dimer je postala 100-odstotna lastnica banke. Del slabih terjatev je bil prenesen na DUTB.<\/p>\n\n\n\n

    Da bi Evropska komisija sploh odobrila tolik\u0161no dr\u017eavno pomo\u010d, saj bi \u0161lo sicer za kr\u0161itev pravil o nedovoljeni dr\u017eavni pomo\u010di in ru\u0161enju konkurence, je morala Slovenija sprejeti stroge zaveze. Glavna zaveza je bila, da mora dr\u017eava NKBM v celoti prodati privatnemu investitorju. \u010ce dr\u017eava banke ne bi prodala v roku, bi Evropska komisija spro\u017eila sankcije ali pa bi banko doletela prisilna likvidacija. Leta 2015, v \u010dasu vlade Mira Cerarja je Slovenski dr\u017eavni holding (SDH) zaklju\u010dil postopek prodaje. NKBM je bila prodana ameri\u0161kemu finan\u010dnemu skladu Apollo Global Management (80 %) in Evropski banki za obnovo in razvoj – EBRD (20 %).<\/p>\n\n\n\n

    Kupnina je zna\u0161ala 250 milijonov evrov. Ko javnost primerja \u0161tevilki 870 milijonov evrov, kar je bil vlo\u017eek dr\u017eave in 250 milijonov evrov kupnine, se seveda takoj pojavi ob\u010dutek ogromne izgube, dejanskih ve\u010d kot 600 milijonov evrov minusa za davkopla\u010devalce. Kritiki so takratni vladi in SDH o\u010ditali prodajo pod ceno v slabem trenutku. Trdili so, da se je banka prodala prehitro in v \u010dasu, ko so bile cene na trgu zaradi krize \u0161e vedno nizke. Pojavljali so se o\u010ditki, da so bili stresni testi namerno zastavljeni prestrogo in da je bila t.i. ban\u010dna luknja prenapihnjena, zaradi \u010desar je dr\u017eava vanjo vlo\u017eila preve\u010d denarja, ki je nato izpuhtel.<\/p>\n\n\n\n

    \u010ceprav so bili o\u010ditki v javnosti in politiki izjemno ostri, uradne preiskave zoper vrh takratne vlade s premierko Alenko Bratu\u0161ek v smislu kaznivih dejanj pri sami prodaji, niso obrodile tak\u0161nih sadov. Glavni razlogi, zakaj pravno zadeva ni obveljala kot kaznivo dejanje, so izpolnjevanje mednarodnih zavez, sanacija in prodaja sta potekali pod diktatom Evropske komisije in Evropske centralne banke. Odlo\u010ditve so bile sprejete kot nujni ukrepi za re\u0161evanje dr\u017eave pred bankrotom. Ekonomski organi so dokazovali, da je bila vrednost banke pred dokapitalizacijo dejansko negativna in da je bila cena 250 milijonov evrov v tistem trenutku najvi\u0161ja ponujena na mednarodnem razpisu. Je pa res, da je sklad Apollo kasneje NKBM uspe\u0161no saniral, kupil \u0161e Po\u0161tno banko in Abanko, jo finan\u010dno maksimiziral ter jo nato nekaj let kasneje prodal mad\u017earski OTP skupini za bistveno vi\u0161ji znesek, kar je v Sloveniji le \u0161e utrdilo grenak priokus, da je tuj kapital na ra\u010dun dr\u017eave ustvaril odli\u010den dobi\u010dek.<\/p>\n\n\n\n

    Ameri\u0161ki finan\u010dni sklad Apollo, skupaj z EBRD, je Novo KBM mad\u017earski ban\u010dni skupini OTP prodal za pribli\u017eno 900 milijonov evrov. Pogodba o prodaji je bila podpisana maja 2021, celoten posel pa je bil po pridobitvi vseh regulatornih dovoljenj uradno zaklju\u010den v za\u010detku leta 2023. Za nakup same NKBM in nato \u0161e Abanke je Apollo skupaj od\u0161tel okoli 700 milijonov evrov, plus stro\u0161ki kasnej\u0161ih integracij in prestrukturiranj.<\/p>\n\n\n\n

    Ko so torej Mad\u017eari od Apolla kupili celoten paket (zdru\u017eeno NKBM in Abanko, ki sta pod skupnim imenom Nova KBM obvladovali \u017ee skoraj 30 % slovenskega trga) za 900 milijonov evrov, je sklad Apollo v dobrih petih letih v Sloveniji ustvaril zelo lep in \u010dist dobi\u010dek.<\/p>\n\n\n\n

    Prav ta ogromna razlika, ko je dr\u017eava obe banki sanirala z milijardami, ju prodala razmeroma ugodno, tuji sklad pa ju je v nekaj letih zapakiral in preprodal za skoraj milijardo, \u0161e danes v slovenski javnosti spro\u017ea najve\u010d o\u010ditkov o razprodaji dru\u017ebenega premo\u017eenja.<\/p>\n\n\n\n

    Ko smo CI ADSS preverjali lastni\u0161tvo sklada Apollo v \u010dasu, ko je ta kupoval in prodajal Novo KBM (med letoma 2015 in 2021), moramo lo\u010diti med dvema ravnema, med ustanovitelji\/vodstvom podjetja in pa vlagatelji, ki so dejansko dali denar v investicijski sklad. Apollo Global Management je namre\u010d ogromna, javno trgovana ameri\u0161ka multinacionalka, od leta 2011 kotira na newyor\u0161ki borzi NYSE, kar pomeni, da so njeni delni\u0161ki lastniki na tiso\u010de institucionalnih vlagateljev, pokojninskih skladov in posameznikov. Glavne niti in kapital pa so takrat obvladovali ustanovitelji iz Wall Streeta. V tistem obdobju so podjetje vodili in imeli v njem najve\u010dje lastni\u0161ke dele\u017ee trije ameri\u0161ki milijarderji, ki so Apollo ustanovili leta 1990,<\/p>\n\n\n\n

    Leon Black, dolgoletni glavni izvr\u0161ni direktor (CEO) in eden najvplivnej\u0161ih finan\u010dnikov na svetu. Iz vodenja podjetja se je umaknil \u0161ele v za\u010detku leta 2021, po preiskavi o njegovih zasebnih finan\u010dnih povezavah z Jeffreyjem Epsteinom. Josh Harris, soustanovitelj in klju\u010dni investitor, v \u0161portnem svetu znan tudi kot lastnik ko\u0161arkarske ekipe Philadelphia 76ers in hokejske New Jersey Devils, Marc Rowan, tretji soustanovitelj, ki je leta 2021 po odstopu Leona Blacka prevzel vodenje celotnega imperija Apollo.<\/p>\n\n\n\n

    Ko tak\u0161ni skladi kupujejo podjetja (kot je bila NKBM), ne tro\u0161ijo nujno svojega lastnega denarja, ampak denar, ki so ga zbrali v posebnih skladih od t.i. omejenih partnerjev (Limited Partners). Za nakup slovenske banke sta Apollo in manj\u0161inska partnerica EBRD (Evropska banka za obnovo in razvoj) uporabila sredstva iz sklada Apollo Investment Fund VIII. Glavni vlagatelji v ta sklad so bili ameri\u0161ki javni pokojninski skladi, med najve\u010djimi investitorji v Apollove sklade so tradicionalno pokojninski skladi ameri\u0161kih javnih uslu\u017ebencev, u\u010diteljev in policistov (npr. kalifornijski CalPERS), mednarodne investicijske banke in dr\u017eavni skladi,  bogati skladi z Bli\u017enjega vzhoda, Azije in velike svetovne banke, ki i\u0161\u010dejo visoke donose.<\/p>\n\n\n\n

    Del kupnine za NKBM je posredno pri\u0161el celo iz \u017eepov ameri\u0161kih delavcev in upokojencev, ki sploh niso vedeli, kje le\u017ei Maribor, so pa prek sklada Apollo v nekaj letih na ra\u010dun sanacije slovenske banke mo\u010dno oplemenitili svoj denar.<\/p>\n\n\n\n

    V CI ADSS nas je predvsem zanimalo, ali so med lastniki, oziroma vlagatelji sklada Apollo slovenski dr\u017eavljani, pa direktnega odgovora na to vpra\u0161anje v javno dostopnih registrih ni mogo\u010de najti, vendar je odgovor da, zelo verjetno. Slovenski dr\u017eavljani se med lastniki oziroma vlagatelji sklada Apollo lahko pojavljajo posredno in neposredno:<\/p>\n\n\n\n

    1. Mati\u010dna dru\u017eba Apollo Global Management Inc. kotira na newyor\u0161ki borzi (NYSE: APO). To pomeni, da lahko delnice tega podjetja kupi kdor koli na svetu, ki ima odprt trgovalni ra\u010dun pri poljubnem borznem posredniku (kot so slovenske banke, Ilirika ali mednarodne platforme, npr. Interactive Brokers). \u010ce je kateri koli slovenski vlagatelj v preteklosti ocenil, da je Apollo uspe\u0161no podjetje in je na borzi kupil njegove delnice, je s tem postal solastnik celotnega globalnega imperija. Ti slovenski vlagatelji so tako prek rasti vrednosti delnice Apolla posredno kovali dobi\u010dek tudi iz sanacije in prodaje slovenske banke.<\/p>\n\n\n\n

    2. Posredni vlagatelji (Prek investicijskih in pokojninskih skladov) – zelo verjetno je, da so slovenski dr\u017eavljani v Apollov kapital vklju\u010deni posredno, ne da bi se tega sploh zavedali.<\/p>\n\n\n\n

    Doma\u010de dru\u017ebe za upravljanje (npr. Triglav Skladi, Sava Infond, NLB Skladi itd.) v svojih globalnih delni\u0161kih skladih kupujejo delnice velikih ameri\u0161kih finan\u010dnih podjetij. \u010ce ima kateri od teh skladov v svojem portfelju delnice dru\u017ebe Apollo Global Management, potem je vsak Slovenec, ki var\u010duje v tem vzajemnem skladu, delni solastnik Apolla. Podobno velja za pokojninske dru\u017ebe, ki upravljajo dodatna pokojninska var\u010devanja Slovencev in del sredstev plemenitijo na tujih borzah.<\/p>\n\n\n\n

    Kot smo \u017ee omenili, je nakup NKBM in kasneje Abanke izvedel specifi\u010den zaprt sklad zasebnega kapitala (Apollo Investment Fund VIII). Vstopni pragovi za tak\u0161ne sklade so izjemno visoki \u2013 obi\u010dajno zahtevajo minimalni vlo\u017eek v vi\u0161ini nekaj milijonov ali celo deset milijonov evrov, namenjeni pa so izklju\u010dno velikim institucionalnim vlagateljem (kot so ogromni tuji pokojninski skladi ali dr\u017eavni premo\u017eenjski skladi). V Sloveniji prakti\u010dno ni posameznikov ali doma\u010dih institucij, ki bi neposredno investirali v tovrstne zaprte ameri\u0161ke sklade tveganega kapitala.<\/p>\n\n\n\n

    Uradni dejanski lastniki Nove KBM v obdobju, ko je bila ta v rokah Apolla, so bili v uradnih registrih (kot je AJPES) vpisani izklju\u010dno trije ameri\u0161ki ustanovitelji sklada: Leon Black, Joshua Harris in Marc Rowan, saj so preko zapletene mre\u017ee podjetij obvladovali ve\u010dino glasovalnih pravic.<\/p>\n\n\n\n

    V teoriji zarot in politi\u010dnih debatah scenarij, da bi se vnaprej dogovorjeni doma\u010di akterji okoristili preko tujega sklada, redno pojavlja. Vendar pa moramo v realnem finan\u010dnem in pravnem svetu ugotoviti, kaj je bilo dejansko tehni\u010dno izvedljivo in kje so obstajala resni\u010dna tveganja za prikrite dogovore. \u010ce analiziramo obdobje 2013\u20132015, je verjetnost tak\u0161nega scenarija odvisna od tega, o katerih delnicah govorimo.<\/p>\n\n\n\n

    Da bi slovenski dr\u017eavljan v \u010dasu prodaje kupil ve\u010djo koli\u010dino delnic NKBM in nato zaslu\u017eil ob preprodaji Mad\u017earom, je bilo tehni\u010dno nemogo\u010de. Decembra 2013 je dr\u017eava v postopku sanacije v celoti izbrisala vse dotedanje delni\u010darje NKBM (tudi okoli 100.000 malih slovenskih delni\u010darjev). Banka je postala 100-odstotno dr\u017eavna in se je umaknila z borze. Ko jo je Apollo leta 2015 kupil, jo je kupil neposredno od dr\u017eave kot zaprto delni\u0161ko dru\u017ebo. Noben posameznik ni mogel priti na borzo in kupiti delnic NKBM, saj teh delnic na trgu sploh ni ve\u010d bilo. Apollo je bil skupaj z EBRD edini lastnik vse do prodaje OTP banki.<\/p>\n\n\n\n

    Da bi slovenski dr\u017eavljan kupil delnice dru\u017ebe Apollo Global Management na newyor\u0161ki borzi, je bilo povsem mogo\u010de, vendar s tem ne bi mogel izvesti ciljnega “dogovorjenega zaslu\u017eka” iz naslova NKBM. Apollo je takrat upravljal z ve\u010d sto milijardami dolarjev po celem svetu. Slovenska NKBM je zanje predstavljala le drobi\u017e, manj kot pol odstotka njihovega celotnega portfelja. Tudi \u010de je Apollo z NKBM ustvaril vrhunski dobi\u010dek, je bil to le majhen del\u010dek v njihovi globalni bilanci. Nakup delnic Apolla na borzi zaradi uspeha v Sloveniji za nekega slovenskega “insajderja” preprosto ne bi imel smisla, saj uspe\u0161na prodaja NKBM sama po sebi ni mogla bistveno premakniti cene celotne delnice Apolla v New Yorku.<\/p>\n\n\n\n

    \u010ce je v ozadju res obstajal kak\u0161en nelegalen dogovor za lep zaslu\u017eek, se ta v praksi ne bi izvedel prek nakupa delnic, ampak preko dveh drugih finan\u010dnih kanalov, ki so v poslovnem svetu standardni za tovrstne prikrite operacije. Gre za svetovalne, pravne in posredni\u0161ke pogodbe. Veliki tuji skladi ob prevzemih v lokalnih okoljih vedno najemajo doma\u010de svetovalce, odvetni\u0161ke pisarne, lobiste in finan\u010dne posrednike. \u010ce bi nekdo \u017eelel nagraditi” dolo\u010dene doma\u010de akterje za pomo\u010d pri poceni nakupu banke, bi se to najla\u017eje izvedlo prek fiktivnih ali prenapihnjenih svetovalnih pogodb. Sklad preprosto naka\u017ee nekaj milijonov evrov podjetju v dav\u010dni oazi, ki je v skriti lasti doma\u010dega interesenta. Ko je Apollo kupil NKBM, je prevzel tudi dolo\u010den paket terjatev in nepremi\u010dnin. Lep zaslu\u017eek se lahko skrije v tem, da banka kasneje pod ceno proda dolo\u010dene nepremi\u010dnine ali podjetja to\u010dno dolo\u010denim izbranim doma\u010dim kupcem.<\/p>\n\n\n\n

    V CI ADSS se spra\u0161ujemo, ali je bilo to kdaj dokazano?<\/p>\n\n\n\n

    Slovenski preiskovalni organi (NPU) in parlamentarne komisije so dolga leta podrobno preiskovali celotno ban\u010dno luknjo, stresne teste in postopke prodaje bank. Iskali so dokaze, ali so bili izra\u010duni o ban\u010dni luknji namerno napihnjeni, da bi se banke razvrednotile in poceni prepustile tujcem.<\/p>\n\n\n\n

    \u010ceprav so se v javnosti kresala mnenja in so bili vlo\u017eeni \u0161tevilni ustavni spori, predvsem s strani razla\u0161\u010denih malih delni\u010darjev in imetnikov podrejenih obveznic, uradni organi nikoli niso na\u0161li dokazov, ki bi potrdili, da je kateri koli slovenski politik ali uradnik prejel neposredno podkupnino ali provizijo od sklada Apollo za izpeljavo tega posla.<\/p>\n\n\n\n

    Uradni zaklju\u010dek preiskav je ostal pri tem, da je dr\u017eava takrat delovala v \u010dasovni stiski pod hudim pritiskom Evropske komisije, da se izogne dr\u017eavnemu bankrotu, tuji sklad pa je preprosto izkoristil ugodne tr\u017ene razmere in na\u0161o pogajalsko \u0161ibkost.<\/p>\n\n\n\n

    Vendar v CI ADSS smatramo, da ne gre le za izkori\u0161\u010danje ugodnih tr\u017enih razmer in na\u0161e pogajalske \u0161ibkosti, temve\u010d gre za najve\u010dji rop in kriminal v zgodovini samostojne Slovenije, ki je jasno pokazal, da na\u0161 celoten sistem obvladuje mafija, zakonodaja in preiskovalne kapacitete pa niso sposobne slediti kompleksnosti preiskovanja tovrstnega kriminala. Zgro\u017eeni smo nad neu\u010dinkovitostjo preiskovalnih organov, ki niso bili sposobni sankcionirati ban\u010dnike, vpletene v izdajo slabih kreditov, tajkunskih kreditojemalcev, ki jih niso vra\u010dali, ve\u010dji del dolgov pa jim je celo odpisan. Dovolj zgovoren je \u017ee podatek, da sta Miki Mi\u0161ka in Jaka Racman prala iranski denar na NLB. <\/p>\n\n\n\n

    CI ADSS <\/p>\n\n\n\n

    <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Vir: Google Gemini AI Zagotovo je afera ban\u010dne luknje ena najbolj pretresljivih zgodb v novej\u0161i slovenski zgodovini, ki<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1,29],"tags":[],"class_list":["post-2765","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-druzbeno-in-politicne-afere","category-skrajna-levica-pod-drobnogledom"],"featured_image_urls":{"full":"","thumbnail":"","medium":"","medium_large":"","large":"","1536x1536":"","2048x2048":"","morenews-large":"","morenews-medium":""},"author_info":{"info":["admin"]},"category_info":"Dru\u017ebenopoliti\u010dne afere<\/a> Skrajna levica pod drobnogledom<\/a>","tag_info":"Skrajna levica pod drobnogledom","comment_count":"0","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ci-adss.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2765","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ci-adss.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ci-adss.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ci-adss.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ci-adss.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2765"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/ci-adss.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2765\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2767,"href":"https:\/\/ci-adss.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2765\/revisions\/2767"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ci-adss.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2765"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ci-adss.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2765"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ci-adss.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2765"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}