{"id":2394,"date":"2026-01-26T23:23:27","date_gmt":"2026-01-26T22:23:27","guid":{"rendered":"https:\/\/ci-adss.si\/?p=2394"},"modified":"2026-01-26T23:27:01","modified_gmt":"2026-01-26T22:27:01","slug":"ci-adss-na-min-za-pravosodje-podala-pobudo-za-izredno-revizijo-pogodbenega-posla-strategije-digitalizacije-pravosodja-za-kar-smo-ze-podali-kazensko-ovadbo-na-odt-v-ljubljani-osumljena-nekdanja-prav","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ci-adss.si\/?p=2394","title":{"rendered":"CI ADSS NA MIN. ZA PRAVOSODJE PODALA POBUDO ZA IZREDNO REVIZIJO POGODBENEGA POSLA STRATEGIJE DIGITALIZACIJE PRAVOSODJA, ZA KAR SMO \u017dE PODALI KAZENSKO OVADBO NA ODT V LJUBLJANI, OSUMLJENA NEKDANJA PRAVOSODNA MINISTRICA IN POGODBENIK"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Vir: google, domovina.je<\/p>\n\n\n\n

Ker kljub ugotovljenim utemeljenim sumom nezakonitosti pri navedenem poslu pogodbenika A. O. z MP, in z na\u0161e strani podani kazenski ovadbi, ministrstvo ni odreagiralo, kar ka\u017ee na brezbri\u017enost pri netransparentni porabi javnih sredstev za sum obvodnega financiranja politi\u010dne stranke, smo na Ministrstvo za pravosodje podali zahtevo in pobudo za izredno revizijo navedenega posla. Pobudo v nadaljevanju objavljamo v celoti. <\/p>\n\n\n\n

Civilna iniciativa Aktivni dr\u017eavljani samostojne Slovenije<\/p>\n\n\n\n

p.p. 9<\/p>\n\n\n\n

2311 Ho\u010de<\/p>\n\n\n\n

Datum: 26. 1. 2026<\/p>\n\n\n\n

Ministrstvo za pravosodje<\/p>\n\n\n\n

\u017dupan\u010di\u010deva ulica 3<\/p>\n\n\n\n

1000 Ljubljana<\/p>\n\n\n\n

gp.mp@gov.si<\/p>\n\n\n\n

Zadeva: \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Poziv in pobuda k ukrepanju glede Strategije digitalizacije pravosodja<\/strong>, <\/p>\n\n\n\n

izredne revizije<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pobuda CI ADSS je pripravljena z namenom za\u0161\u010dite javnega interesa, zagotavljanja zakonite, gospodarne in u\u010dinkovite porabe javnih sredstev ter prepre\u010devanja nadaljnje strokovne, finan\u010dne in sistemske \u0161kode na podro\u010dju digitalizacije pravosodja Republike Slovenije. Pobuda je namenjena vodstvu Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za digitalno preobrazbo, klju\u010dnim dele\u017enikom na podro\u010dju pravosodja in se nana\u0161a na vsebinsko, metodolo\u0161ko, postopkovno in pogodbeno presojo Strategije digitalizacije pravosodja, ki jo je Ministrstvo za pravosodje naro\u010dilo s pogodbo \u0161t. C2030-22-556326 z dne 25. 7. 2022, ki je bila s strani izvajalca, Andrej Omerzel, s.p. pripravljena in je bila naro\u010dniku predana februarja 2024 (v nadaljevanju: slovenska Strategije digitalizacije pravosodja).<\/p>\n\n\n\n

1. Temeljna ugotovitev<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na podlagi poglobljene strokovne analize je treba nedvoumno ugotoviti, da slovenska Strategije digitalizacije pravosodja dokument ne izpolnjuje niti minimalnih kriterijev, ki jih mora izpolnjevati nacionalna strategija javne politike, \u0161e posebej na tako ob\u010dutljivem, reguliranem in sistemsko pomembnem podro\u010dju, kot je digitalizacija pravosodja.<\/p>\n\n\n\n

Slovenska Strategija digitalizacije pravosodja po svoji naravi ni strategija, temve\u010d nepovezan, konceptualno povr\u0161en in metodolo\u0161ko neustrezen zapis splo\u0161nih namer, ki je po kakovosti, strukturi in strokovni globini primerljiv z nizkokakovostno seminarsko nalogo, ne pa z dokumentom, ki bi smel predstavljati temelj za ve\u010dletne reforme, investicije in institucionalne spremembe v pravosodnem sistemu dr\u017eave \u010dlanice Evropske unije. Uporaba tega dokumenta kot uradne strate\u0161ke podlage pomeni resno kr\u0161itev na\u010del dobrega upravljanja, pove\u010duje tveganje nezakonite in negospodarne porabe javnih sredstev ter neposredno ogro\u017ea javni interes.<\/p>\n\n\n\n

2. \u010casovni kontekst in sistemski razkorak z EU<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dejstvo, da je bila slovenska Strategija digitalizacije pravosodja pripravljena pred sprejemom EU strategije DigitalJustice@2030, samo po sebi ni sporno. Sporno, nesprejemljivo in strokovno neopravi\u010dljivo pa je, da dokument ni bil niti v \u010dasu priprave, ko so bila \u017ee znana izhodi\u0161\u010da in konceptualni okvir ter smeri razvoja digitalizacije na ravni EU, usklajen s temi izhodi\u0161\u010di. Ugotavljamo, da ni bil niti  naknadno vsebinsko in strukturno usklajen z veljavno evropsko strategijo, kljub temu da ta dokument danes predstavlja zavezujo\u010d strate\u0161ki okvir razvoja digitalizacije pravosodja v EU.<\/p>\n\n\n\n

Posledi\u010dno slovenska Strategija digitalizacije pravosodja danes ne sledi razvojnim smerem EU, ne prevaja evropskih ciljev v nacionalni izvedbeni okvir, ne omogo\u010da skladnosti z evropskimi standardi interoperabilnosti, upravljanja podatkov, umetne inteligence in varstva temeljnih pravic.<\/p>\n\n\n\n

To pomeni, da slovenska Strategija digitalizacije pravosodja Slovenijo objektivno usmerja v napa\u010dno smer razvoja, kar ima lahko neposredne posledice za interoperabilnost, \u010drpanje evropskih sredstev, pravno varnost in mednarodno primerljivost slovenskega pravosodja.<\/p>\n\n\n\n

3. Vsebinski in metodolo\u0161ki kolaps dokumenta<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Slovenska Strategija digitalizacije pravosodja dokument nima nobene resne strate\u0161ke arhitekture. Ne vsebuje jasne problemske analize, ne definira izhodi\u0161\u010dnega stanja, ne opredeli konkretnih razvojnih vrzeli in ne utemelji, zakaj so izbrane pobude sploh relevantne. Dokument ne vsebuje teorije spremembe, ne razlo\u017ei povezave med ukrepi in pri\u010dakovanimi u\u010dinki ter ne omogo\u010da razumevanja, kako naj bi predlagane aktivnosti vodile do izbolj\u0161anja u\u010dinkovitosti, dostopnosti ali kakovosti pravosodja.<\/p>\n\n\n\n

\u0160e posebej problemati\u010dno je, da dokument ne vsebuje nobenih merljivih ciljev. Ni kazalnikov uspe\u0161nosti, ni izhodi\u0161\u010dnih vrednosti, ni ciljnih vrednosti, ni \u010dasovnih mejnikov in ni odgovornih nosilcev. Tak dokument ni upravljiv, ni merljiv in ni revidabilen, zato ne more slu\u017eiti kot orodje vodenja javne politike.<\/p>\n\n\n\n

Dokument prav tako ne vsebuje finan\u010dnega okvira. Ne obstajajo ocene stro\u0161kov, ni analize stro\u0161kov in koristi, ni razlikovanja med investicijskimi in teko\u010dimi stro\u0161ki, ni presoje dolgoro\u010dnih obremenitev prora\u010duna in ni nobene prioritizacije. Vsakr\u0161no sklicevanje na \u201coptimizacijo stro\u0161kov\u201d ali \u201cu\u010dinkovitost\u201d je v tak\u0161nem kontekstu zgolj retori\u010dno in brez vsebinske vrednosti.<\/p>\n\n\n\n

4. Neobstoje\u010de upravljanje in neizvedljivost<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Slovenska Strategija digitalizacije pravosodja ne dolo\u010da nobenega resnega upravljalskega modela. Ne opredeli, kdo dejansko odlo\u010da o arhitekturi sistemov, kdo nosi odgovornost za standarde, kdo potrjuje projekte, kdo upravlja portfelj in kdo nosi odgovornost za neuspeh. Dokument se izogne vpra\u0161anju odgovornosti in odlo\u010danja, kar v praksi pomeni, da ustvarja prostor za nepovezane, neusklajene in med seboj nezdru\u017eljive re\u0161itve.<\/p>\n\n\n\n

Tak dokument je operativno neizvedljiv. V najbolj\u0161em primeru vodi v fragmentacijo in improvizacijo, v najslab\u0161em pa v sistemske napake z dolgoro\u010dnimi finan\u010dnimi in pravnimi posledicami.<\/p>\n\n\n\n

5. Odsotnost nujnega dele\u017eni\u0161kega usklajevanja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Iz slovenske Strategije digitalizacije pravosodja in iz pripravljalne dokumentacije ne izhaja noben dokaz, da bi bil pripravljen v sodelovanju s klju\u010dnimi dele\u017eniki pravosodnega sistema. Ni zapisov, ni mnenj sodstva, to\u017eilstva, odvetni\u0161tva, uporabnikov ali strokovne javnosti, ni sledljivosti odlo\u010ditev in ni transparentnega postopka usklajevanja.<\/p>\n\n\n\n

Strategija, ki ni dele\u017eni\u0161ko usklajena, nima legitimnosti. Strategija, ki nima legitimnosti, pa v javnem sektorju ne more biti uspe\u0161no izvedena. To pomeni, da je bil dokument pripravljen bodisi brez razumevanja sistema, bodisi brez interesa za njegovo dejansko delovanje. Odzivi Vrhovnega sodi\u0161\u010da RS in Vrhovnega dr\u017eavnega to\u017eilstva pa jasno potrjujejo, da pripravljavec in tudi naro\u010dnik o pripravi nacionalne Strategije digitalizacije pravosodja dele\u017enikov sploh nista obvestila, niti vklju\u010dila v njeno pripravo. Kljub temu pa iz poro\u010dil izvajalca ve\u010dkrat izhaja, da so bila ta usklajevanja izvedena.<\/p>\n\n\n\n

6. Presoja kakovosti in odgovornosti pripravljavca<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Glede na raven izdelka je treba resno podvomiti, ali je pripravljalec slovenske Strategije digitalizacije pravosodja dokumenta:<\/p>\n\n\n\n