Vir: google, Siol.net
Na podlagi zahtevka CI ADSS, z dne 6.2.2025 ministrstvu za pravosodje za posredovanje informacij javnega značaja glede pogodbenih poslov MP s podjetjem Ernst&Young svetovanje, smo dne 19.2.2025 prejeli odgovor – odločbo, v kateri se nam zahtevek v nekaterih segmentih delno, v nekaterih pa v celoti ugodi. Prejeli smo tudi fotokopije vseh dokumentov, katerih zahtevo za posredovanje so ugodili, na 44. straneh, ki jih bomo podrobno preučili za morebitni nadaljnji postopek, tukaj pa jih zaradi preobsežnosti ne bomo objavljali. V celoti pa objavljamo posredovano odločbo MP.
Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
Številka: 090-9/2025-2030-3
Datum: 19. 2. 2025
T: 01 369 53 42
F: 01 369 57 83
E: gp.mp@gov.si
www.mp.gov.si
Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana, po uradni osebi, pooblaščeni za dostop do
informacij javnega značaja, mag. Lidiji Bela, na podlagi drugega odstavka 22. člena v zvezi s
prvim odstavkom 1. člena, prvim odstavkom 4. člena, tretjo in šesto točko prvega odstavka 6.
člena, 7. členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 –
uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18
in 141/22, v nadaljevanju: ZDIJZ) ter na podlagi 207. člena Zakona o splošnem upravnem
postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07,
65/08, 8/10 in 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb) o zahtevi za dostop do informacij
javnega značaja Civilne iniciative Aktivni državljani samostojne Slovenije z dne 6. 2. 2025, izdaja
naslednjo
O D L O Č B O
A. Zahtevi Civilne iniciative Aktivni državljani samostojne Slovenije z dne 6. 2. 2025, za
posredovanje:
- celotne dokumentacije, ki jo je pripravilo oziroma s katero razpolaga Ministrstvo za
pravosodje: – priprava zahtevka za naročilo storitve, ki se je izvedla po postopku evidenčnega
naročila z oznako 450-163/2024-2030, – pobuda za izvedbo naročila (natanko kdo in kdaj), – obrazložitev potreb za naročilo storitve, – seznam podjetij, ki jim je bilo posredovano povabilo k oddaji ponudbe,-
merila in kriteriji za izbor podjetij, ki so jim bila posredovana povabila k
posredovanju ponudbe, - sklepa o imenovanju komisije za ocenjevanje in izbor izvajalca storitve;
- zapisnika o pregledu ponudb in izboru izvajalca storitve;
- celotno dokumentacijo (skupaj s prilogami), ki jo je izbrani ponudnik Ernst & Young
svetovanje, davčno svetovanje, d.o.o. posredoval na poziv/povabilo Ministrstva za
pravosodje; - pogodbe z izvajalcem storitve Ernst & Young svetovanje, davčno svetovanje,
d.o.o.; - zapisnikov sestankov z izvajalcem storitve Ernst & Young svetovanje, davčno
svetovanje, d.o.o.; - vmesnih poročil in končnega poročila (z dokazilom o posredovanju: datum,
navadna ali e-pošta) o izvedbi storitve; - zapisnika, poročila ali druge listine, s katero se dokazuje pregled in potrditev
poročil oziroma končnega poročila o izvedbi storitve;
SE DELNO UGODI, in sicer tako, da se:
omogoči DELNI DOSTOP do pogodbe z izbranim ponudnikom iz 5. točke zahteve,
tako, da se podatka o telefonski številki in e-poštnem naslovu obeh skrbnic in
podatki o imenih in priimkih strokovnjakov pod drugo, delno tretjo in četrto alinejo
tretjega odstavka 17. člena zahtevane pogodbe prekrijejo, in se dostop do prekritih
delov zavrne,
omogoči DELNI DOSTOP do povabila k oddaji ponudbe št. 450-163/2024-2030-4 z
dne 26. 7. 2024, iz katerega izhajajo odgovori na prvo in peto alinejo 1. točke
zahteve, tako, da se prekrije elektronski naslov javnega uslužbenca, in se dostop
do prekritega dela zavrne,
omogoči DELNI DOSTOP do zapisnika o uvedbi v delo z dne 26. 8. 2024 iz 6. in 8.
točke zahteve, tako, da se prekrijeta ime in priimek ter podpis dveh oseb na strani
izvajalca, in se dostop do prekritih delov zavrne,
omogoči DELNI DOSTOP do ponudbe za izvedbo forenzične preiskave z dne 1. 8.
2024 iz 4. točke zahteve, tako, da se prekrije telefonska številka na strani 3,
podatki o telefonski številki in e-poštnem naslovu kontaktne osebe, ponudnika,
skrbnika pogodbe in podatki o imenih in priimkih pravnih strokovnjakov,
forenzičnega računovodje in digitalnega forenzika v dokumentu »Podatki o
ponudniku«, in se dostop do prekritih delov zavrne,
omogoči V CELOTI dostop do primopredajnega zapisnika z dne 18. 11. 2024 iz 6. in
- točke zahteve,
omogoči V CELOTI dostop do ponudbenega predračuna, obrazložitev ponudbene
cene in podatkov o lastniški strukturi iz 4. točke zahteve,
omogoči V CELOTI dostop do predloga za nabavo št. A2030-24-0377 z dne 3. 7.
2024, iz katerega izhajajo odgovori na drugo, tretjo in četrto alinejo 1. točke
zahteve,
omogoči V CELOTI dostop do Obvestila o izboru z dne 7. 8. 2024, iz katerega
izhajajo odgovori na 3. točko zahteve,
dostop do sklepa o imenovanju komisije za ocenjevanje in izbor izvajalca storitve iz - točke zahteve, zapisnika o pregledu ponudb in izboru izvajalca storitve iz 3.
točke zahteve ter dostop do vmesnih in končnih poročil (z dokazilom o
posredovanju: datum, navadna ali e-pošta) o izvedbi storitve iz 7. točke zahteve, se
V CELOTI ZAVRNE.
B. Posebni stroški v postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Ministrstvo za pravosodje (v nadaljevanju: ministrstvo) je dne 6. 2. 2025 po e-pošti prejelo
zahtevo za dostop do informacij javnega značaja Civilne iniciative Aktivni državljani samostojne
Slovenije (v nadaljevanju: prosilec). Prosilec v zahtevi navaja, da je ministrstvo meseca avgusta
2024 sklenilo pogodbo št. C2030-24-556319 s podjetjem Ernst&Young svetovanje, davčno
2
svetovanje, d.o.o., Dunajska cesta 111, 1000 Ljubljana. Tako na podlagi 16. člena ZDIJZ pošilja
zahtevo za dostop in posredovanje naslednjih informacij javnega značaja: - celotne dokumentacije, ki jo je pripravilo oziroma s katero razpolaga Ministrstvo za
pravosodje: – priprava zahtevka za naročilo storitve, ki se je izvedla po postopku evidenčnega
naročila z oznako 450-163/2024-2030, – pobuda za izvedbo naročila (natanko kdo in kdaj), – obrazložitev potreb za naročilo storitve, – seznam podjetij, ki jim je bilo posredovano povabilo k oddaji ponudbe,-
merila in kriteriji za izbor podjetij, ki so jim bila posredovana povabila k
posredovanju ponudbe, - sklepa o imenovanju komisije za ocenjevanje in izbor izvajalca storitve;
- zapisnika o pregledu ponudb in izboru izvajalca storitve;
- celotno dokumentacijo (skupaj s prilogami), ki jo je izbrani ponudnik Ernst & Young
svetovanje, davčno svetovanje, d.o.o. posredoval na poziv/povabilo Ministrstva za
pravosodje; - pogodbe z izvajalcem storitve Ernst & Young svetovanje, davčno svetovanje,
d.o.o.; - zapisnikov sestankov z izvajalcem storitve Ernst & Young svetovanje, davčno
svetovanje, d.o.o.; - vmesnih poročil in končno poročilo (z dokazilom o posredovanju: datum, navadna
ali e-pošta) o izvedbi storitve; - zapisnika, poročila ali druge listina, s katero se dokazuje pregled in potrditev
poročil oziroma končnega poročila o izvedbi storitve.
Prosilec navaja, da podatke, dokumente in odgovore potrebuje za ugotavljanje
transparentnosti posla in posledično tudi obveščanja javnosti. - Pojem informacije javnega značaja
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem
je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se
v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki
ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz
navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko
govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer: - informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
- organ mora z njo razpolagati in
- nahajati se mora v materializirani obliki.
Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo
javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument,
ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki
je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so
dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega
dokumenta, pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo oz. zbirati
informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili
zahtevi prosilca.
3
Uradna oseba ugotavlja, da je bilo za konkretno zadevo izvedeno t.i. evidenčno naročilo, to je
tisto javno naročilo, katere vrednost ne presega mejne vrednosti za uporabo Zakona o javnem
naročanju, določene v prvem odstavku 21. člena tega zakona. Pri teh naročilih naročniku ni
treba upoštevati določil tega zakona, razen tistih, navedenih v drugem odstavku 21. člena.
Glede na navedeno ministrstvo ne razpolaga s sklepom o imenovanju komisije za ocenjevanje
in izbor izvajalca storitve ter zapisnikom o pregledu ponudb in izboru izvajalca storitve iz 2. in - točke zahteve prosilca in je v tem delu potrebno zahtevo zavrniti na podlagi prvega odstavka
- člena ZDIJZ in prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, kot je to navedeno v deveti alineji izreka te
odločbe.
Ministrstvo pa razpolaga z Obvestilom o izboru, ki ga v celoti v prilogi prosilcu tudi pošiljamo,
kot navedeno v osmi alineji izreka te odločbe in iz katerega izhajajo tudi odgovori na 3. točko
zahteve prosilca.
Ministrstvo razpolaga tudi s ponudbenim predračunom, obrazložitvijo ponudbene cene in s
podatki o lastniški strukturi iz 4. točke zahteve, in jih prosilcu v prilogi pošilja, saj gre za celotno
dokumentacijo, ki jo je izbrani ponudnik posredoval na povabilo ministrstva, kot to zahteva
prosilec v 4. točki.
Prav tako prosilcu v celoti pošiljamo t.i. Predlog za nabavo št. A2030-24-0377 z dne 3. 7. 2024,
iz katerega izhajajo odgovori na drugo, tretjo in četrto alinejo 1. točke zahteve prosilca.
Prosilcu se v celoti pošilja še primopredajni zapisnik z dne 18. 11. 2024 iz 6. in 8. točke zahteve
prosilca.
Uradna oseba je v nadaljevanju glede ostale dokumentacije, s katero ministrstvo razpolaga,
presojala ali katerikoli del ali celota morebiti predstavlja kakšno od izjem od prostega dostopa
po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Organ lahko namreč v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani
podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli, v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno
izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane
informacije. - Osebni podatki
Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane
informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev
varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Po Splošni
uredbi o varstvu podatkov, osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim
ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče
neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska
številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so
značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto
tega posameznika (1. točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).
Splošna uredba o varstvu podatkov obdelavo osebnih podatkov opredeljuje kot vsako dejanje
ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi
sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje,
4
prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje
ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje
(druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave
osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s
posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Zato je za
presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov,
opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno
pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita
(dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za
upravljavca ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.
Pri tem je uradna oseba upoštevala, da zakonsko podlago lahko predstavlja tudi ZDIJZ.
Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč
dopustno, če organ odloči, da je treba podatke razkriti, ker gre za osebne podatke, ki hkrati
pomenijo npr. podatke o porabi javnih sredstev, podatke povezane z opravljanjem javne
funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (prva alineja tretjega odstavka 6. člena
ZDIJZ).
Splošna uredba o varstvu podatkov ne varuje osebnih podatkov na splošno, temveč omogoča
le preprečevaje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo
posameznikov, tako varstvo uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t. i.
varovane osebne podatke. V zvezi z vprašanjem, ali določeni podatki predstavljajo varovane
osebne podatke, pa je treba upoštevati tudi določbo prve alineje tretjega odstavka 6. člena
ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih
enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije
dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, podatke povezane z opravljanjem javne
funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Tako je v konkretnem primeru potrebno upoštevati, da se posredovanje informacije ne glede
na določbe prvega odstavka 6. člena (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov) v teh primerih
dovoli.
Ker se sama sklenjena pogodba med Ministrstvom za pravosodje in Ernst & Young svetovanje
d.o.o. nanaša na porabo javnih sredstev, podpisniki pogodb ne morejo pričakovati zasebnosti
ali varstva osebnih podatkov glede svojega imena in priimka in vloge oziroma funkcije, ki jo
opravljajo za pravno osebo, saj je to bistveni del za transparentno porabo javnih sredstev. Ne
velja pa to tudi za ostale fizične osebe, ki so kot strokovnjaki navedeni v pogodbi. Te fizične
osebe niso sklepale pogodbe z javnim sektorjem in tudi niso plačane iz javnih sredstev, javna
sredstva gredo pravni osebi in sicer Ernst & Young svetovanje d.o.o. Ker pa je med strokovnjaki
za določena področja navedena tudi podpisnica pogodbe, uradna oseba meni, da ne more
pričakovati varstva osebnih podatkov, torej imena in priimka, ko sodeluje tudi kot
strokovnjakinja pri forenzični preiskavi ne le kot podpisnica pogodbe, zato je treba te podatke
razkriti.
Uradna oseba pa kot navedeno ne najde nobene pravne podlage za razkritje imen drugih
strokovnjakov, ki sodelujejo z izvajalcem, saj niso ne v vlogi opravljanja javne funkcije, ne
javnega uslužbenca in tudi niso neposredno povezani s porabo javnih sredstev, zato je
potrebno te podatke prekriti. Prav tako je potrebno prekriti podatke o telefonski številki in e
poštnem naslovu dveh posameznic, skrbnic pogodbe, saj ne gre za podatka, ki bi bila povezana
ali s porabo javnih sredstev ali opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem javnega
uslužbenca.
5
Vse navedeno glede varstva osebnih podatkov velja poleg prve tudi za drugo, tretjo in četrto
alinejo izreka te odločbe, ko je bilo potrebno tudi ostale osebne podatke (kot so izrecno
navedeni v izreku te odločbe), prekriti (npr. kontaktne podatke ponudnika, skrbnika pogodb,
podatki pravnih strokovnjakov kot navedeno že zgoraj pri pogodbi itd.), saj za njihovo razkritje
ni najti pravne podlage ne v ZDIJZ ne v kakšnem drugem predpisu.
Glede na navedeno uradna oseba ugotavlja, da je mogoče uporabiti institut delnega dostopa,
kot ga določa 7. člen ZDIJZ, v katerem je določeno, da če dokument ali njegov del le delno
vsebuje informacije iz 6. člena (npr. varovane osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz
dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te
informacije iz dokumenta in seznani prosilca z vsebino preostalega dokumenta. Nadalje je ta
določba konkretizirana v 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij
javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22), iz katere sledi, da je delni dostop mogoč,
če je varovane informacije mogoče iz dokumenta fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali
drugače napraviti nedostopne.
Podatki, ki nimajo pravne podlage za razkritje so v dokumentih prekriti kot to izhaja iz prve,
druge, tretje in četrte alineje izreka te odločbe. - Podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z
njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi
ZDIJZ v 6. točki prvega odstavka 6. člena določa, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do
zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi
kazenskega pregona ali v zvezi z njim ali drugega sodnega postopka in bi njegovo razkritje
škodovalo njegovi izvedbi. Namen omenjene izjeme je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka
kazenskega pregona, ki zajema vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev
(predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna
dejanja upravičenega tožilca po Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 –
uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US, 89/23 – odl. US in 53/24). Za
uveljavitev te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena naslednja dva pogoja: da je postopek še
v teku in da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.
Uradna oseba ob reševanju dela zahteve za dostop do informacij javnega značaja iz 7. točke
zahteve prosilca (ko prosilec zahteva vmesna poročila in končno poročilo (z dokazilom o
posredovanju: datum, navadna ali e-pošta) o izvedbi storitve) ugotavlja, da je v preteklosti
odločala že o več zahtevah za pridobitev notranjega in/ali zunanjega končnega revizijskega
poročila o nakupu sodne stavbe na Litijski c. 51, med drugim tudi o zahtevi prosilca po obeh
poročilih z odločbo št. 090-11/2025 z dne 18. 2. 2025, ki je prosilcu bila posredovana 18. 2.
2025 in je bila njegova zahteva zavrnjena. Ker odločba prosilcu še ni vročena uradna oseba ne
more del te zahteve zavreči ker je o zahtevi že bilo odločeno, temveč mora o zahtevi vsebinsko
odločati.
Ministrstvo je namreč Končno revizijsko poročilo z naslovom »Forenzična preiskava postopka
nakupa poslovne stavbe Litijska cesta 51«, ki ga je prejelo 18. 11. 2024, dne 21. 11. 2024
posredovalo Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani in Nacionalnemu preiskovalnemu
uradu z dopisom št. 221-3/2024-2030-10, kot dopolnitev naznanila suma storitve kaznivih
dejanj, katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti.
Na podlagi ugotovitve, da gre za odločanje o dostopu do informacij javnega značaja v posebnih
primerih, kot to določa 13. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega
6
značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22), in sicer: »če organ prejme zahtevo za dostop do
informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku
v tem času odloča drug pristojni organ, organ odloči o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja
organa, ki v tem času odloča v postopku«, je uradna oseba Nacionalni preiskovalni urad
zaprosila za obrazloženo mnenje že v predhodnih postopkih.
Nacionalni preiskovalni urad je z dopisom št. št. 2300/ 4079944/ 2277461/ 12946667/ 2024
(1913721) z dne 2. 12. 2024 posredoval mnenje, iz katerega izhaja, da vodi predkazenski
postopek, ki se nanaša na nakup poslovne stavbe na naslovu Litijska cesta 51 v Ljubljani, del
katerega je tudi preučevanje omenjenega poročila. Razkritje vsebine poročila bi po mnenju
Nacionalnega preiskovalnega urada lahko ogrozilo in škodovalo nadaljnji uspešni izvedbi
predkazenskega postopka. Nacionalni preiskovalni urad predlaga, da uradna oseba v celoti
zavrne zahteve prosilcev do zahtevanega poročila, saj so v poročilu tudi podatki, ki so kot
izjeme določene v 6. členu Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, in sicer osebni
podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, podatki ki so pridobljeni
zaradi (morebitnega) kazenskega pregona.
Glede na obrazloženo mnenje Nacionalnega preiskovalnega urada, je uradna oseba sledila
navedbi organa, da se dokument nahaja v odprti zadevi kazenskega pregona (s čimer je
izkazan obstoj prvega pogoja za obstoj navedene izjeme), prav tako pa je Nacionalni
preiskovalni urad pojasnil in argumentiral, da bi razkritje dokumenta v fazi (pred)kazenskega
postopka lahko ogrozilo in škodovalo izvedbi predkazenskih postopkov (s čimer je izkazan tudi
nastanek škodljivih posledic za sam postopek in s tem tudi drugi pogoj za obstoj predmetne
izjeme), zato se dostop do poročila, s katerim organ razpolaga in je bilo posredovano
Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, zavrne na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena
ZDIJZ.
Uradna oseba poudarja, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo
predkazenskega postopka verodostojno oceni le organ, ki ta postopek vodi, to je v konkretnem
primeru Nacionalni preiskovalni urad, kot to v odločbi št. 090-104/2024/11 z dne 30. 4. 2024 in
kasneje v odločbi št. 090-290/2024/3 z dne 20. 8. 2024 in v odločbi št. 090-1/2025/3 z dne 20.
2025 ugotavlja tudi Informacijski pooblaščenec1. Uradna oseba sledi ugotovitvam
Informacijskega pooblaščenca v omenjenih odločbah, da je dokazni postopek, ki se izvaja v
okviru preiskave, dinamičen in o njem ni mogoče vnaprej predvideti procesnih in dejanskih
situacij. Do samega zaključka preiskave je nemogoče z gotovostjo predvideti oziroma ugotoviti,
kateri del zahtevanega dokumenta je ali ni pomemben za nadaljnji postopek. Določen dokument
je lahko v trenutni fazi postopka povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da
gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov. Tudi uradna oseba, tako kot
Informacijski pooblaščenec v omenjenih odločbah, meni, da je v trenutku, ko poteka
predkazenski postopek, večjega pomena od prostega dostopa do zahtevanega dokumenta to,
da predkazenski postopek poteka nemoteno. Pri presoji med interesom javnosti do razkritja
dokumenta in zaščiti predkazenskega postopka oziroma pregona storilcev kaznivih dejanj, ki se
prav tako izvaja v javnem interesu, je uradna oseba upoštevala zakonsko izjemo iz 6. točke
prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in zahtevo za dostop do dokumenta zavrnila.
Glede na vse navedeno je odločeno, kot izhaja iz devete alineje izreka te odločbe.
V postopku niso nastali posebni stroški.
1 Prosto dostopno na spletnih straneh Informacijskega pooblaščenca: https://www.ip-rs.si/informacije-javnega
zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/.
7
Odločba je takse prosta v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS,
št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 –
ZKZaš in 189/20 – ZFRO).
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo je dopustna pritožba v roku 15 dni od vročitve
odločbe. Pritožbo se vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri Ministrstvu za pravosodje,
Župančičeva 3, 1000 Ljubljana in je prosta plačila upravne takse. O pritožbi odloča Informacijski
pooblaščenec, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana. Če je pritožba poslana priporočeno po pošti
se šteje, da je pravočasna, če je oddana na pošto zadnji dan pritožbenega roka.
Mag. Lidija Bela
uradna oseba
za dostop do informacij javnega značaja
Priloge: 7 x.
Poslati:
Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije, vročiti na e-naslov: info@ci
adss.si;
zbirka dok. gradiva.
CI ADSS
Ali obstajajo kakšne pravne podlage ali zakonski predpisi, ki urejajo objavo imen strokovnjakov, vključenih v forenzične preiskave? Regard Administrasi Bisnis
Ministrstvo za pravosodje je podalo njihovo obrazložitev, kot je razvidno iz objave, vendar se z njo ne strinjamo v celoti. Pravi odgovor na vaše vprašanje bi najbolje podal (upamo) informacijski pooblaščenec, katerega bomo kontaktirali.