CI ADSS smo seznanjeni s srhljivimi, žal resničnimi podatki o nedojemljivimi in nesprejemljivimi dogodki v slovenski policiji. Ne moremo se več zadrževati ob takšnih zgodbah, čustva kar privrejo na plano, vse zavore popuščajo, pandorina skrinjica je odprta. Še en policist, ki je izgubil zdravje in življenje zaradi pritiskov v službi, pa nedolžen? Resno sprašujemo, kako dolgo še in kako dolgo bo nekdo ščitil morilce, ki uničujejo življenja ljudem in njihovim družinam? A ni že preveč mrtvih? Spomnimo na smrt Jolande Roškar, samomor policista Stojana Kokola, inšpektorice iz PU Koper, policista, ki je zaradi Kamagre storil samomor v priporu, danes bi bil oproščen. V vseh primerih je šlo ali za nezakonito odpuščanje in uvedbo kazenskega postopka ali pa pritiskov neposredno s strani nadrejenih. Dejstvo je, da gre v takšnih primerih za izjemne psihične pritiske, neposreden napad na zdravje, iz navedenih zgodb pa je razvidno, da prizadeti zaradi navedenega niso več bili sposobni nadzirati svojih dejanj ali pa očuvati svojega zdravja.
Čas je, da se javnost seznani z nekaterimi najbolj izstopajočimi primeri smrti policistov in policistk, ki se ne bi smeli nikdar zgoditi, pa so se, in to pri nas v naši Sloveniji.
- SAMOMOR POLICISTA V ZADEVI KAMAGRA
Leta 2015 je policija pod vodstvom mariborske kriminalistične policije na podlagi uporabe prikritih metod prijela »hudodelsko združbo«, v katere sta se pri prisluhih ujela tudi dva policista iz območja PU Celje, očitek njima pa je bil, da sta iz malomarnosti prodajala in dajala v promet zdravila in druga sredstva za zdravljenje, ki so škodljiva zdravju. Gre za pet let dolgo sago o prodaji kamagre, nekakšne različice viagre, ki pa v Sloveniji ni registrirana. Posledice prijetja osumljenih v povezavo s kamagro pa so bile hude. Pred petimi leti je tožilka s posebnega oddelka za pregon uradnih oseb s pooblastili Andreja Žvanut začela pregon zoper policista Policijske postaje Rogatec Franca Mikoliča in njegovega kolega. Oba sta pristala v priporu in Mikoličev kolega je nekaj dni po aretaciji zaradi tega zapadel v tako hudo stisko, da je obupal nad življenjem in storil samomor. Mikolič je bil v priporu dva meseca, potem pa ga je na svobodo izpustil senat višjega mariborskega sodišča, čeprav je tožilka Žvanutova vztrajala, da se mu podaljša pripor. Do zdaj sta bila edina policista, ki so ju v Sloveniji kazensko preganjali zaradi domnevnega trgovanja s kamagro. Mikolič je po uvedbi kazenskega postopka tudi izgubil službo na policiji. Po petih letih kazenskega pregona na ptujskem okrajnem sodišču je Mikolič dočakal oprostilno sodbo. Sodnica Marija Krajnc je sodbo oprla na izvedensko mnenje Joška Osrednikarja, ki je ocenil, da ni dokazov o škodljivosti kamagre. Za obstoj očitanega kaznivega dejanja bi moralo namreč sodišče z gotovostjo ugotoviti, da je bila kamagra zdravju nevarna. Tudi protipravno pridobljena materialna korist je bila minimalna.
Zgodba je pretresljiva že iz vidika, da so oba policista privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njiju odredil pripor. Policista, ki sta bila oba redno zaposlena, imela sredstva za preživljanje in nikdar pred tem kaznovana, pa so zanju v spregi kriminalistične policije, tožilstva in preiskovalnega oddelka, našli priporne razloge, da so ju privedli v preiskovalni pripor. Močno nas zanima, katere priporne razloge so navedli in kako so jih utemeljili? Radi bi videli te priporne razloge, kajti po našem poznavanju kazenske zakonodaje in izkušnjah, JIH NI! Ni ponovitvene nevarnosti, ni begosumnosti, ni vplivanja na priče, skrivanja predmetov iz kaznivega dejanja, nič od tega NI. Vse je izmišljeno, oziroma zrežirano tako, da so lahko prikazali celotno zadevo kot velik, senzacionalističen uspeh policije. Tipično za določene mariborske kriminaliste. V najslabšem primeru bi spisali kazensko ovadbo, sodišče pa bi naredilo svoje, vse do oprostilne sodbe, kot se je zgodilo sedaj na koncu. A izgubljeno je človeško življenje, življenje mladega policista, ki ni vzdržal pritiska neresničnih očitkov in je naredil samomor. Od preverjenega vira smo dobilo informacijo, da bi naj bil eden od vodilnih preiskovalcev iz PU Maribor zaradi samomora policista precej v šoku in se je zapil. Da se je zapil, bi še mogoče verjeli, ker je to dokazal pred par leti v postopku s policisti, da pa ga je smrt policista prizadela, pa skoraj ne verjamemo, ker ta oseba ni sposobna empatije.
Z neutemeljeno zrežiranim priporom se do danes nihče ni ukvarjal, »morilci« iz vrst represivnih organov pa nemoteno opravljajo svoje delo še naprej.
Vir: https://www.dnevnik.si/1042947278
- SAMOMOR POLICIJSKE INŠPEKTORICE IZ PU KOPER
Decembra 2018 je v medijih močno odmeval samomor policijske inšpektorice iz Policijske uprave Koper, ki se je s službeno pištolo ustrelila v okolici zdravstvenega doma Logatec. Kaj je bil povod temu? Kaj kmalu so v javnost prišle informacije o resničnem vzroku temu. Ugotovljeno je, da je tik pred smrtjo na medije naslovila poslovilno pismo, v katerem je navajala, da si je dolga leta prizadevala za menjavo preveč stresnega delovnega mesta, kar pa ji vse do usodnega dne ni bilo ugodeno. Že leta 2013 se je kot inšpektorica za notranje varnostne odklonske pojave soočila s preiskavo policijske nesreče svojih nadrejenih, vodstva PU Koper in lahko si samo mislimo, kakšne pritiske je v nadaljevanju doživljala s strani le teh.
Ob prizadevanju za premestitev iz preveč stresnega delovnega mesta, je dobila več zdravniških potrdil, naj se jo premesti drugam. Med drugim je bil tudi predlog, naj se njeno orožje deponira pri nadrejenem. Nato je bila napotena tudi na zdravstveno komisijo Ministrstva za notranje zadeve, ki pa je ugotovila, da je zmožna opravljati naloge policije, kar da vključuje nošenje orožja, da pa se jo naj premesti na drugo delovno področje.
Takratni namestnik generalne direktorice policije Tomaž Pečjak je za medije izjavil: »Ko je zdravniška komisija ugotovila, da bi bilo primernejše drugo delovno področje, smo seveda to tudi Policijski upravi Koper sporočili in predlagali, ali na drugo delovno mesto ali na drugo delovno področje, lahko tudi v okviru taistega delovnega mesta, kar je bilo tudi možno,”
Vendar se premestitev ni zgodila.
“Vse, kar sem želela, je bilo stran iz Policijske uprave Koper,” je v pismu zapisala policistka. Večkrat je prosila za premestitev, neuspešno. V nekem odgovoru na njeno elektronsko sporočilo o težavah na delovnem mestu iz leta 2016 ji je sicer takratni vodja Službe generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak zagotovil, da “kar zadeva iskanje drugega delovnega mesta, ne vidi(m) težav, in če bo(m) lahko, bo(m) vedno podal pozitivno mnenje”.
Oktobra 2018 je na sistematskem pregledu zdravnik zapisal, da je nujna takojšnja prerazporeditev na drugo manj stresno delo in še, da naj “orožje za zdaj ostane deponirano pri nadrejenem”.V tem času je policistka svojemu nadrejenemu sama predala orožje. Isti zdravnik je čez teden dni posredoval še enkrat, da bi bila nujno potrebna premestitev. Nazadnje je bila napotena na zdravniško komisijo, ki je odločila, da je zmožna opravljati delo v policiji, a da naj se premesti na drugo delovno področje. In po vsem tem je dobila odločbo iz Ljubljane:“Glede na obrazložitev zdravstvene komisije policije in kadrovski primanjkljaj, ki ga Policijska uprava Koper izpostavlja, predlagamo, da se v okviru Policijske uprave Koper zagotovi javni uslužbenki opravljanje nalog na drugem področju dela. Slednje se lahko zagotovi na istem delovnem mestu.« Tistega dne bi ji naj bila vrnjena tudi službena pištola. Z njo si je nekaj dni pozneje vzela življenje.
Togost in neživljenjskost vodilnih v policiji je v takšnih primerih neizmerna. Ni sočutja, empatije, razumevanja, vsak gleda le nase, ko pa pride do tragičnega epiloga, pa se izgovarjajo na možnosti psihološke pomoči, ki jo nudi policija. Kakšne psihološke pomoči? Skratka, nepotrebna smrt policistke, tragedija za družino, morilci pa se še naprej sprehajajo na svobodi in opravljajo svoje peklensko delo.
- SAMOMOR POLICISTA KOKOL STOJANA IZ PU KOPER
28. oktobra 2019 je višji policist in pomočnik komandirja koprske policijske postaje 47-letni Stojan Kokol storil samomor. Policisti so pogrešanega kolega našli mrtvega na območju Kastelca, po pridobljenih informacijah si je sodil s službenim orožjem. Na spletni strani Policijskega sindikata Slovenije (PSS) so objavili pretresljivo izjavo za javnost, podpisal jo je predsednik PSS, Rok Cvetko.
Po prebranem lahko ostaneš samo nem, tiho, z mislimi globoko pri pokojnem, njegovi družini, dvema malima otrokoma in soprogi, s prezirom pa pri tistih, ki so ga spravili tako daleč, da je v nemoči in v brezizhodnem položaju položil roko nase. Sporočilo Roka Cvetka govori samo zase, ni potrebno odvečnih besed. Ali bo zadoščeno pravici, bomo ugotovili čez čas, ko bo SDT in sodišče obelodanilo svoje ugotovitve. Počakajmo na odgovor, ali vladavina prava v naši državi res obstaja, do takrat se bodo “morilci” še vedno prosto sprehajali na svobodi in opravljali svoje delo.
- KAZENSKI PRIMER IN SMRT POLICISTKE JOLANDE ROŠKAR
Jolanda Roškar je bila policistka na Policijski postaji Ptuj, ko so jo nadrejeni 28. oktobra 2013, zraven še treh policistov Policijske postaje Ptuj obtožili sodelovanja pri zavarovalniških goljufijah ter odpustili. Opravljala je ogled prometne nesreče, v kateri naj bi šlo za domnevni trk v divjad, pri tem pa je nastalo za približno tisoč evrov škode. V nesreči je bil obravnavan prvi osumljenec združbe, ki naj bi se ukvarjal z zavarovalniškimi goljufijami, glavni očitek Jolandi pa je bil, da se je na dan nesreče po telefonu petnajstkrat pogovarjala z lastnikom vozila udeleženega v nesreči in hkrati glavnim osumljencem kriminalne združbe. Kljub temu da je opozarjala, da številka, s katere naj bi kontaktirala z osumljencem, ni njena, je niso hoteli slišati. Na vseh možnih instancah so postopek peljali naprej, se pritoževali, čeprav so vedeli, da ni kriva in da so bili sami v zmoti. Službe med pravdanjem ni dobila, zato se je redno vozila v Gradec in darovala kri ter plazmo. Specializirano državno tožilstvo je maja 2016 končno odstopilo od pregona, saj niso zaznali znakov kaznivega dejanja. Približno dve leti pred smrtjo jo je policija morala zaposliti nazaj.
To je v zelo kratki obliki zgodba njene agonije. Ozadje je veliko bolj črno in nesprejemljivo. Skozi vsa leta kazenskega in delovno pravnega postopka so odgovorni iz mariborske policije prali svoje napake in nesposobnost, jih želela prikriti, po vsej apokalipsi pa je Jolanda leta 2016 prejela sklep od SDT o zavržbi njenega primera. Kar tako enostavno, en papir, dokument, ki bi naj končal njeno trpljenje in opral njene eksekutorje!
Brezčuten dokument PU Maribor, o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi Jolande Roškar, Vir: CI ADSS
V tem vmesnem času, ko je bila nezaposlena, se je s težavo prebijala skozi življenje, skrbela za mala otroka, na srečo je imela podporo v soprogu in prijateljih. Pa je celotno dogajanje pustilo posledice na njenem zdravju, zbolela je za rakom in leta 2019 umrla. Boj za življenje je policistka mariborske policijske uprave izgubila 16. aprila 2019, stara je bila 44 let, dva otroka sta tistega dne izgubila mater.
Skoraj dve leti po Jolandini smrti je njenega partnerja Aleša kot dediča država terjala za 210,24 evra zaradi preveč izplačane plače v mesecu aprilu 2019. SPS, katerega članica je bila tudi Jolanda, je o terjatvi na družabnem omrežju zapisal, da »togost uradnikov ne pozna več meja dobrega okusa«.
Vir: https://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174626087
Ker CI ADSS posedujemo dokument pritožbe Jolande Roškar, ki jo je leta 2016 podala zoper odgovorne za njeno kalvarijo, je prav, da jo v celoti objavimo, saj je iz nje neposredno razvidna vsa beda in žalost takratnega policijsko, tožilskega in državnega ustroja. S svojimi iskrenimi besedami je predstavila svojo žalostno zgodbo in s prstom pokazala na odgovorne.
Pritožba Jolande Roškar zoper odgovorne. Vir: CI ADSS
Zadnji odstavek pritožbe se nas je neizmerno dotaknil in ga citiramo v celoti: »Te dni morda prebirate fotografije iz dopusta ter obujate spomine, kako ste z družino preživeli čudovite dni tam nekje…jaz jih zaradi dejanj teh ljudi ne morem gledati že tri leta, saj so mi odvzeli dohodek in namesto, da grem na morje, varčujem za preživetje. Lahko pa se jim zahvalim, namreč dosegli so, da se z otroci v zimskih dneh držimo bolj skupaj, saj nas zebe in nam je tako topleje.«
Lep pozdrav! Jolanda Roškar
Kaj še naj dodamo na vse skupaj? Vsaka beseda je odveč, “morilci”, ki imajo na vesti smrt Jolande Roškar pa še naprej opravljajo svoje delo, eni celo na najvišjih položajih policije na državnem nivoju in so med desetimi najbolje plačanimi policisti v državi, niso pa sposobni besede opravičila Jolandini družini ali pa nakupa kakšne šolske potrebščine otrokom.
Precej je še podobnih primerov, ko so policisti šikanirani na delovnem mestu, nezakonito odpuščeni in kazensko preganjani. Na območju PU Maribor izstopa tudi primer kriminalista SKP PU Maribor Dejana S., ki je bil leta 2016 odpuščen zaradi suma zlorabe uradnega položaja, zadeva na delovno pravnem se mu ni izšla po pričakovanjih, kazenski proces pa je komaj leta 2024 končan, oziroma zavržen v njegovo korist. Gre za neverjeten konstrukt njegovih nadrejenih, ki so mu priredili in zrežirali kaznivo dejanje, ki ga je nadalje tožilstvo in sodišče obravnavalo osem let, čeprav so obravnavali popolnoma nedolžnega človeka. Neverjetno je, kam seže človeška zloba in nesposobnost.
