Vir: google, 24ur.com
Zoran Trifunovič je bil po petih mesecih pripora izpuščen na podlagi odločbe Ustavnega sodišča in sledila je skoraj desetletna sodna agonija, ki je terjala ogromne sodne stroške, izgubljenega časa na obravnavah, takšnih in drugačnih dogajanj in preobratov ter psihičnih pritiskov, zaradi katerih je bilo močno načeto njegovo zdravstveno stanje. Dne 10.7.2008 pa je po nekaj manj kot desetih letih od pričetka te policijsko sodne farse, Okrožno sodišče v Mariboru v sestavi senata okrožne sodnice Tanje Rot in sodnikov porotnikov Jakoba Pirša in Marjete Kvar, izreklo pravnomočno sodbo v imenu ljudstva ter razsodilo: ZORAN TRIFUNOVIČ SE OPROSTI OBTOŽBE. Oproščeni so bili vsi štirje obtoženi.
Vir: Zoran Trifunovič
Poskušali smo dojeti realnost oprostilne sodbe, pa nam trenutno nekako ni sedla v podzavest, kajti Zorana Trifunoviča je policija od decembra 1998, ter sodstvo vse do 10.7.2008 preganjalo za utajo davka v skupni višini, ne boste verjeli – 4.926.900,90 eur, oziroma takratnih 1.180.682.532,00 SIT. Gre za 3.468.000 litrov končnim potrošnikom prodanega ekstra lahkega kurilnega olja in 17.184.000 litrov plinskega olja. V tožilski obtožnici je pisalo, da si je Zoran Trifunovič s podjetjem Geocom pridobil veliko premoženjsko korist in mu je šlo za to, da doseže takšno premoženjsko korist. Iz oprostilne sodbe lahko razberemo, da je obtoženi Zoran Trifunovič vedno posloval zakonito in imel urejeno poslovno dokuentacijo. Tudi prodaja naftnih derivatov družbi Aris d.o.o. ni bila fiktivna, temveč dejanska, zato bi davčne obveznosti morala plačati družba Aris. Sodišče je v dokazne namene zaslišalo več prič, od nekaterih, ki niso bile dosegljive sodišču, je prebralo izpovedi, nekaterih pa sploh niso zaslišali, saj je sodišče ocenilo kot nepotrebno, ker v fazi preiskave niso povedale nič bistvenega za potrebe dokaznega postopka.
Sodišče je tudi zavrnilo dokazni predlog obrambe za zaslišanje Ivana Novaka, Zvonka Šuligoja, Draga Kosa in Boruta Likarja, ker naj bi se njihovo zaslišanje nanašalo na predlog za uvedbo tajnega opazovanja in sledenja zoper Trifunoviča, saj je sodišče odločilo, da se izsledki tega sedemdnevnega opazovanja v kazenskem postopku ne bodo uporabili, čeprav iz spisa niso bili izločeni. Od predlaganih prič v zvezi s tem ukrepom je sodišče prvotno ugodilo le predlogu za zaslišanje sodnika Marjana Pogačnika, to svojo odločitev pa je spremenilo, ko je bilo ugotovljeno, da Pogačnik sodišču ni dosegljiv. Zoran Trifunovič posebej poudari, da je bil Marjan Pogačnik predlagan kot priča, ki bi lahko potrdila, da je bilo s policijsko uporabo posebnih metod in sredstev ugotovljeno, da družba Geocom ni poslovala nezakonito. Zato trdi, da se Pogačnik niti ni smel pojaviti na sojenju, kar Trifunovič smatra kot sramoto za slovensko sodstvo.
Marjan Pogačnik, ki vsem poklicno razlaga, da moramo spoštovati zakonodajo, saj je gospod karierno napredoval celo do predsednika največjega okrožnega sodišča v Sloveniji, je vedel, da bo moral pričati pod prisego, krivo pričanje pa ima za posledico kazensko sankcijo. V Trifunovičevem primeru se pa temu ne bi mogel izogniti, saj so opazovanje in sledenje zaključili po 7 dneh, čeprav so imeli dovoljenje še za 2 meseca. Razumljivo, saj so vedeli, da ne bodo nič odkrili in vsi dokazi, pridobljeni v teh sedmih dneh, so šli Trifunoviču v prid. Če pa bi Pogačnik pričal, bi to pomenilo konec njegove kariere. Trifunovič je prepričan, da bi za to poskrbel Mitja Klavora. Očiten konstrukt sodstva in zavržno dejanje.
Marjan Pogačnik je bil v tistem času sodnik na mednarodnem sodišču v Sarajevu, našim sodnim organom nedosegljiv, z neznanim naslovom? Zadeva postane jasna, ker je šlo za interes, da celoten proces zastara, policija ne bi več preiskovala, čeprav je bilo razkrito, da je od Trifunovičevega kupca družbe Aris, za čigar davek so ga neupravičeno bremenili, odkupoval prav Petrol. Trifunovič pove, da o pretovoru železniških kompozicij z neobarvanim kurilnim oljem, last Petrola, v milijonskih litrih, obstajajo priče.
V oprostilni sodbi je zelo povedna ugotovitev sodišča v odstavku na zadnji strani, ki pravi, citiramo: “Ob upoštevanju, da je podjetje Trifunovič Zoran s.p., Geocom, lastno dokumentacijo imelo temeljito urejeno in je tudi davek redno odvajalo, bi bila dokumentacija, ki naj bi izkazovala prodajo fiktivnemu kupcu, verjetno bolje pripravljena, v kolikor bi pri tej pripravi res sodeloval obtoženi Trifunovič. Ob pomanjkanju materialnih dokazov zato sodišče sklepa, da je obtoženi Rosina vsaj deloma obremenil obtoženega Trifunoviča zato, da bi se sam, oziroma njegova družba Aris d.o.o., rešil davčne obveznosti.” Kljub tem navedbam je bil tudi Rosina oproščen. Smrdi po sodnem konstruktu in dogovarjanju.
Vendar se je Zoranu Trifunoviču kljub oprostilni sodbi tragikomedija nadaljevala v obliki požrešne zveri, imenovane Davčni urad republike Slovenije (DURS), ki oprostilne sodbe ni priznal in so od Trifunoviča še naprej terjali “neobstoječi” davčni dolg v milijonskih vsotah. Že v osnovi so mu zarubili in prodali 14 tovornjakov cistern, dve osebni vozili mercedesa in vozilo Ferrari ter zasegli 370.000 eur celo po zastaranju. Oprostilne sodbe, oziroma novega dejstva, da davčne utaje ni storil, niso hoteli upoštevati in obnoviti postopek, saj bi mu v tem primeru morali vse vrniti. Da je temu tako, pritrjuje dejstvo, da so se izbrisali iz hipoteke na nepremičnini in potem se je pričela “kuhinja”. Če bi dolg obstajal, bi tudi nepremičnino prodali, saj so ostalo prodali takoj, ko so ga izpustili iz pripora. Zato pa jim je bil interes Trifunovičev osebni stečaj, saj stečajna upraviteljica ni hotela nadaljevati postopkov. Trifunovič pravi, da je šlo za začaran, nerešljiv krog. Tudi dejstvo, da mu je sodišče vrnilo 25 milijonov SIT, ki jih je mariborska krim. policija zasegla njegovi mami, davčna uprava pa je vedela, da je denar deponiran na sodišču, pritrjuje temu, da davčnega dolga (utaje) ni bilo.
Trifunovič pove, da je ob tej priliki skupaj z dr. Bojanom Škofom, direktorjem davčnega inštuituta obiskal vodstvo DURSA, kjer so se sprenevedali in jim je dr. Škof v obraz zabrusil, da se sramuje takšnih svojih študentov na fakulteti.
Vir: Zoran Trifunovič
Trifunovič nadalje pove, da so mu zaradi uničenja podjetja ostali dolgovi in je bil prisiljen predlagati osebni stečaj. Račune so mu po uvedbi pripora blokirali, premoženje prodali, nato pa ga po desetih letih vsega oprostili. Pravi, da je bilo premoženja za vsaj trikratno poplačilo obveznosti, ki jih je imel, saj je vedno posloval z visoko likvidnostjo, ca. 150 milijonov SIT je bilo dolgov, premoženje je bilo vredno ca. 200 milijonov SIT, povprečno stanje na računu ca. 65 milijonov SIT, dolg kupcev do podjetja Geocom pa ca. 100 milijonov.
Stanovanjsko hišo je prodal v okviru osebnega stečaja, ki pa je padel zaradi neke nezakonite sodbe sodnika Boštjana Polegeka, na kar je čakal sodnik Matjaž Štok, kasneje pa ga je Vrhovno sodišče oprostilo.
Trifunovičev davčni dolg je leta 2010 absolutno zastaral, kljub oprostilni sodbi vse do danes ni dobil nič povrnjeno. Svojo podjetniško pot je nadaljeval in jo pelje še danes, vendar so se mu vmes ponovno dogodile neprijetnosti in kazenski postopki, za katere enako trdi, da so plod pokvarjenega sistema in sodnih kolobocij, o čemer bo prav tako javno spregovoril kdaj kasneje.
Danes je Zoran Trifunovič izkušen, ne samo na poslovnem področju, temveč tudi na kazensko pravnem, saj na podlagi svojih neprecenljivih izkušenj postavlja ogledalo sodnemu in policijskemu sistemu. Pravi, da skoraj ni sodnika na mariborskih sodiščih, ki ga Trifunovič ne bi ovadil zaradi takšnih ali drugačnih nezakonitosti. Tudi poznavalci sodnih razmer nam povedo, da je pravosodnim delavcev neprijetno in stresno, ko se Zoran Trifunovič pojavi v sodnih dvoranah.
Zoran Trifunovič za konec pove, da je seznanjen z večimi kršitvami v pravosodju, o katerih želi javno spregovoriti, predvsem o sodnikih, ki napredujejo, ko izrečejo nezakonite obsodilne sodbe, ki so kasneje razveljavljene in jim službeni nadzor ugotovi hujše nepravilnosti (Polegek, Kokol, Karmen Krajnc,..), pa za “kazen” napredujejo, pa o sodnicah, ki ščitijo svoje može pred kazenskim pregonom zaradi spolnega nasilja. V CI ADSS smatramo, da je prav, da se razkrije in prepreči vse anomalije, ki se dogajajo v ustanovah, ki bi morale biti vzgled in vzor vsem državljanom. Kajti s takšnimi organi preiskovanja in pregona naša država ne bo nikdar pravična, brez kršitev človekovih pravic in z vladavino prava.
CI ADSS
