Vir: google, Novice.si
CI ADSS smo dne 23.5.2025 na naši spletni strani ci-adss.si/?p=1576 podali pobudo poslanski skupini SDS, da preuči možnost podaje predloga za uvedbo stečajnega postopka RTV Slovenija zaradi insolventnosti. Odziv na našo pobudo je bil množičen, večinsko podpirajoč, vendar s seznanitvijo, da bi bil postopek obsojen na propad, saj bi država/aktualna politika vključila svoj aparat za preprečitev stečaja. Načeloma se s tem strinjamo, zato smo združili moči s poznavalci razmer in preučili novo, drugo možnost, kako javni zavod RTV Slovenija narediti sprejemljiv in dostopen vsem gledalcem in poslušalcem. Po strokovni analizi in pripravi načrta, smo sestavili pisni predlog, kaj, zakaj in kako ukrepati za dosego zastavljenega cilja. Najprej smo želeli ugotoviti, kaj sploh želimo od RTV Slovenija in kakšen bi javni zavod moral biti, da bi zadostil kriterijem vseh državljanov Slovenije, tako levim, kot desnim.
Da bi RTV Slovenija zadostila vsem gledalcem, mora dosledno slediti svoji javni službi in se držati visokih profesionalnih standardov. To pomeni, da mora biti:
1. NEPRISTRANSKA IN URAVNOTEŽENA
* Predstavitev različnih mnenj: Ključno je, da RTV Slovenija ne favorizira nobene politične opcije, ideologije ali družbene skupine. Oddaje morajo omogočiti predstavitev različnih stališč in argumentov, ne da bi se pri tem nagibale na eno stran.
* Objektivno poročanje: Novice in informativne oddaje morajo biti utemeljene na preverjenih dejstvih, brez vpliva osebnih ali političnih preferenc novinarjev in urednikov.
* Ločevanje mnenj od dejstev: Jasno mora biti razvidno, kaj je poročanje o dejstvih in kaj so komentarji ali mnenja.
2. RAZNOLIKA IN VKLJUČUJOČA
* Širok spekter vsebin: RTV Slovenija mora ponuditi raznolik program, ki pokriva novice, kulturo, izobraževanje, znanost, zabavo, šport in otroške vsebine. To vključuje tudi oddaje, ki morda niso komercialno zanimive, a so pomembne za družbo (npr. dokumentarni filmi, umetniške oddaje).
* Nagovarjanje vseh skupin: Program mora biti dostopen in relevanten za vse demografske skupine, vključno z manjšinami, starejšimi, mladimi, ljudmi z različnimi interesi in tistimi, ki živijo v ruralnih ali odročnih območjih. To vključuje tudi vsebine v jezikih narodnih manjšin.
* Regionalni in lokalni vidik: Poleg nacionalnih vsebin je pomembno, da RTV Slovenija pokriva tudi dogajanje v regijah in lokalnih skupnostih, kar prispeva k občutku povezanosti.
3. NEODVISNA IN TRANSPARENTNA
* Odpornost na politične in komercialne pritiske: RTV Slovenija mora biti zaščitena pred vmešavanjem politike in komercialnih interesov v svoje uredniške odločitve in upravljanje.
* Finančna stabilnost in neodvisnost: Zagotovljeno mora biti stabilno in transparentno financiranje, ki omogoča neodvisno delovanje, brez odvisnosti od posameznih političnih odločitev ali komercialnih prihodkov.
* Javna odgovornost: RTV Slovenija mora biti odgovorna javnosti. To vključuje mehanizme, kot je varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ki obravnava pritožbe in mnenja, ter redno poročanje o svojem delovanju.
4. KAKOVOSTNA IN INOVATIVNA
* Visoka produkcijska kakovost: Oddaje naj bodo tehnično in vsebinsko kakovostne, kar pritegne in obdrži gledalce.
* Inovativnost in prilagoditev digitalni dobi: RTV Slovenija se mora nenehno razvijati in prilagajati novim tehnologijam ter načinom konzumiranja medijev (npr. prek spletnih platform, podkastov, družbenih medijev), da ostane relevantna za mlajše generacije.
* Spodbujanje znanja in učenja: Kot javna institucija ima RTV Slovenija pomembno vlogo pri izobraževanju in ozaveščanju prebivalstva.
Javno mnenje o RTV Slovenija je pogosto deljeno, kar je v veliki meri posledica političnih in upravljalskih sprememb v zadnjih letih. Mnogi poudarjajo pomen neodvisnosti in uravnoteženosti, saj sta to temelja zaupanja javnosti. Zadovoljstvo vseh gledalcev je ambiciozen cilj, vendar je RTV Slovenija kot javni servis dolžna stremeti k njemu z upoštevanjem zgoraj naštetih načel.
Priznajmo si nekaj! RTV Slovenija danes ne izpolnjuje veliko od naštetih kriterijev, ki bi morali biti temelj vsake javne in državne radio televizije. S tem, ko predsednik vlade Robert Golob javno pove, da je treba RTV očistiti Janšistov, je s tem v njeno delovanje vključena aktualna vladna politika in od nje na najbolj zavržen način ugrabljena. Tudi programska in poslovna shema sta prirejeni temu. Posledično s tem je oškodovano vsaj pol milijona slovenskih državljanov. Da ne omenjamo parazitskega plenjenja državnega proračuna z več kot 2000 zaposlenimi, prisilnega plačevanja RTV prispevka in aktualne insolventnosti zavoda v višini ca. 6 milijonov evrov, kar močno vpliva na kvaliteto, status zaposlenih in celoten obstoj RTV.
Ker je nastopil skrajni čas, da RTV Slovenija dobi novo, normalno podobo, po meri vseh, v nadaljevanju podajamo predlog zakona o preoblikovanju RTV Slovenija v gospodarsko družbo in ustanovitvi državne informacijske agencije ter referendumsko pobudo.
PREDLOG ZAKONA O PREOBLIKOVANJU RTV SLOVENIJA IN USTANOVITVI DRŽAVNE INFORMACIJSKE AGENCIJE
- Člen (Namen zakona)
Ta zakon ureja preoblikovanje javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija (RTV Slovenija) v gospodarsko družbo ter ustanovitev Državne informacijske agencije kot neodvisne javne službe posebnega pomena. - Člen (Prenehanje statusa javnega zavoda)
Z dnem uveljavitve tega zakona RTV Slovenija preneha delovati kot javni zavod in se preoblikuje v gospodarsko družbo po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1). - Člen (Statusno preoblikovanje)
(1) RTV Slovenija se preoblikuje v delniško družbo RTV Media d.d., katere ustanovitelj je Republika Slovenija.
(2) Zaposleni se prenesejo pod pogoji in pravicami iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
(3) Premoženje se v celoti prenese na novo družbo. - Člen (Financiranje)
(1) RTV Media d.d. se financira iz trženja storitev, oglaševanja in prostovoljnih naročnin.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se obvezni RTV-prispevek ukine. - Člen (Ustanovitev Državne informacijske agencije – DIA kot predlog, ime je v domeni ustnaovitelja)
(1) Republika Slovenija ustanovi Državno informacijsko agencijo (DIA), ki zagotavlja uradno, krizno in javno informiranje preko digitalnih kanalov (splet, mobilne aplikacije, SMS).
(2) DIA je javna služba posebnega pomena in se financira iz proračuna Republike Slovenije. - Člen (Naloge DIA)
DIA opravlja naslednje naloge: Obveščanje državljanov ob naravnih nesrečah, krizah in volitvah, redna distribucija vladnih in uradnih informacij, koordinacija z drugimi mediji. - Člen (Uskladitev z ustavnimi načeli)
Država zagotavlja pluralnost in svobodo medijev skladno s 39. členom Ustave RS, nova ureditev
pa omogoča učinkovito, neodvisno in finančno odgovorno javno obveščanje. - Člen (Prehodne in končne določbe)
(1) Vlada RS v 6 mesecih od uveljavitve tega zakona sprejme vse podzakonske akte za prenos pristojnosti in premoženja.
(2) RTV Media d.d. prične z delovanjem najkasneje 1 leto po uveljavitvi zakona.
(3) DIA mora začeti z delovanjem najkasneje v 9 mesecih od uveljavitve zakona. - Člen (Referendum)
O tem zakonu je mogoče razpisati zakonodajni referendum v skladu z 90. členom Ustave RS. Vprašanje za referendum se glasi:
“Ali ste za to, da se RTV Slovenija preoblikuje v gospodarsko družbo in da se javno obveščanje zagotavlja preko manjše, sodobno organizirane Državne informacijske agencije, financirane iz proračuna?” - Člen (Utemeljitev zakona za volivce)
- RTV ni izobraževalna ustanova – za to imamo šole, univerze in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
- RTV z več kot 2.000 zaposlenimi predstavlja prekomerno drago strukturo, ki jo
davkoplačevalci ne zmorejo več financirati. - Enostransko poročanje, politične afere in pomanjkanje odgovornosti slabšajo zaupanje v medije.
- Novi model omogoča svobodno konkurenco, višjo kakovost vsebin in manjši finančni
pritisk na državljane. - Ključne naloge javnega obveščanja se zagotavljajo prek digitalne agencije, kar je ceneje, hitreje in bolj sodobno.
11. Člen (Uveljavitev zakona)
Ta zakon prične veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu RS.
RAZLAGA POSAMEZNIH ČLENOV PREDLOGA ZAKONA:
- člen: Opredeljuje osnovni namen zakona – racionalizacijo javnega medijskega sistema.
- člen: Formalno ukinja status RTV kot javnega zavoda.
- člen: Ureja prenos pravic, obveznosti in zaposlenih na novo gospodarsko družbo RTV
Media d.d. - člen: Ukinja obvezni prispevek – ključni cilj pobude.
- člen: Uvaja učinkovito, sodobno in digitalno agencijo DIA z minimalnimi stroški.
- člen: Poudarja skladnost s 39. členom Ustave RS (pravica do obveščenosti).
- člen: Opredeljuje roke za prehod in implementacijo zakona.
- člen: Določa datum uveljavitve zakona.
- Skupaj zakon pomeni konec prisilnega financiranja in začetek sodobne, odgovorne medijske politike.
PREDLOG REFERENDUMSKE POBUDE
Na podlagi 90. člena Ustave Republike Slovenije in Zakona o referendumu in ljudski
iniciativi se predlaga izvedba zakonodajnega referenduma o zakonu o preoblikovanju RTV
Slovenija in ustanovitvi Državne informacijske agencije.
Predlog zakona predvideva ukinitev obveznega RTV prispevka, preoblikovanje javnega
zavoda RTV v gospodarsko družbo RTV Media d.d. in ustanovitev sodobne, digitalne
agencije DIA, ki bo opravljala osnovne funkcije javnega obveščanja.
Referendumsko vprašanje:
Ali ste za to, da se RTV Slovenija preoblikuje v gospodarsko družbo in da se javno
obveščanje zagotavlja preko manjše, sodobno organizirane Državne informacijske agencije,
financirane iz proračuna?
Pričakujemo, da bodo odgovorni, ki imajo interes za novo, boljšo, pluralno in neodvisno slovensko radio televizijo, preučili naš predlog zakona in referendumsko pobudo ter v primeru prepoznavanja dodane vrednosti, realizirali projekt za boljšo prihodnost tega medija.
CI ADSS
Podpiram ločitev (izločitev) informativnega programa od ostalih programov. O tem, kaj je objektivno, vsestransko uravnoteženo, za vse sprejemljivo podajanje informativnih vsebin, sicer ne more odločati pobožna želja (neka nedoločljiva metafizična instanca) zakonodajalca (že ta je glede določitve za vse sprejemljive zakonodajne osnove vprašljiv, kar se lepo vidi v sedanji sestavi parlamenta), še manj kakršenkoli varuh pravic gledalcev, saj se je v dosedanji praksi po pravilu izkazala njegova neobjektivnost in podrejenost trenutni uredniški politiki, ki seveda nikoli ni in ne bo nazorsko itn. uravnotežena.
Za nacionalno konstitucijo pomembne vsebine, ki naj bi jih proizvajala t. i. gospodarska družba preostanka RTV in jih bežno omenjate, vendar kot a priori komercialno insuficientne, ipso facto ne morejo prosperirati kot preokupacija strogo gospodarske družbe.
Nikjer ni govora o dejanskih pogojih in okvirih profesionalizacije, še manj o (obvezni) delitvi tehničnih kapacitet in razvoju ter dopolnitvi tehnoloških sklopov; besede ni o reševanju (in nasploh o vprašanju) nacionalno pomembnih RTV arhivov, ki enako kot zakladi NUK-a, muzejev, Arhiva Slovenije itn. bogatijo nacionalno dediščino: kdo bo s tem bogastvom upravljal, skrbel za vzdrrževanje, obnovo, digitalizacijo, funkcionalno dostopnost, avtorske pravice itn.
Prav zanima me, kdo ste torej strokovnjaki, kakor se predstavljate, ki ste v ozadju tega predloga. Ne priznavam anonimne stroke.
Lep pozdrav!
Marjan Frankovič, režiser in scenarist
Zato pa so strokovnjaki, kot ste vi, dobrodošli pri kreiranju tega predloga in morebitnega bodočega zakona. Naš je osnovni predlog, vse strokovne, tehnične, materialne in pravne podrobnosti pa bi dodelali kasneje, ko bi bila sprejeta odločitev. Predlagatelji in ustvarjalci bodo, v kolikor pride do realizacije, zanesljivo poznani in ne bodo anonimni. Mi smo “strokovnjaki” za predlog, vse ostalo bi prevzela specifična stroka. Lp
PODPIŠEM TAKOJ !!!
PODPIŠEM TAKOJ !!