V CI ADSS smo z našimi operativnimi aktivnostmi že nekaj časa soočeni s prikritimi in posrednimi poskusi vplivanja in pritiskov na naše delo, ki smo si ga kot aktivni državljani zadali v dobrobit naše države in državljanov. Ker je naše poslanstvo operativna, preiskovalna dejavnost za odkrivanje, preprečevanje in preganjanje kriminala v pravosodju, policiji, gospodarstvu, politiki in kriminalni sferi, torej tam, kjer se imajo prvorazredni za nedotakljive, smo zaradi našega predvsem strokovnega dela in pritiska na delo preiskovalnih organov in organov pregona, da končno pričnejo zakonito obravnavati vse enako (saj smo pred zakonom vsi enaki), soočeni z določenimi pritiski, da prenehamo z našim delovanjem. Tako smo pred kratkim o tem že objavili dva prispevka:
Se pa pritiski nadaljujejo. Seznanjeni smo, da nas določene osebe iz teh vrst preko posrednikov opozarjajo, naj prenehamo z našim delovanjem, posledica zaenkrat ni navedena. Tokrat jih ne bomo imenovali, vendar vse ob svojem času. Še bolj tragikomičen pa je naslednji namig:
CI ADSS
O uporabi policijskih prikritih preiskovalnih ukrepov zoper predstavnike CI ADSS smo dobili naznanila iz par strani, kakor tudi o morebitnih hišnih preiskavah pri predstavnikih naše CI ADSS. Pa se dajmo vsi skupaj poučiti o nekaterih pravilih in zakonitostih in o tem, kako bi v nadaljevanju navedeno sovpadalo z delovanjem CI ADSS.
Najprej podajamo definicijo Civilne iniciative. Gre za organizirano skupino državljanov, ki se prostovoljno združujejo z namenom doseči določen cilj ali spremembo na različnih področjih družbenega življenja. Iniciative so običajno neodvisne od političnih strank ali državnih institucij, čeprav lahko z njimi sodelujejo ali na njih pritiskajo. Glavne značilnosti civilne iniciative so pristovoljnost, skupni cilj, neodvisnost, aktivno državljanstvo in raznolikost.
Če policija uporabi prikrite preiskovalne ukrepe (PPU) zoper fizične ali pravne osebe, ki niso osumljene kaznivega dejanja in za to ni izpolnjenih strogih zakonskih pogojev, gre za nezakonit poseg v njihove pravice. Policija v Sloveniji lahko le izjemoma uporabi PPU zoper fizično ali pravno osebo, ki ni osumljena kaznivih dejanj, vendar le pod strogo določenimi pogoji, ki jih predpisuje Zakon o kazenskem postopku. Ti pogoji so: obstoj “utemeljenih” razlogov za sum, da oseba načrtuje, izvršuje ali je izvršila določena hujša kazniva dejanja, ki so taksativno našteta v ZKP, v katalogu kaznivih dejanj. Ta dejanja vkljlučujejo organizirano kriminaliteto, korupcijo, terorizem, trgovino z drogami, umore in druga huda kaznivqa dejanja. Uporaba PPU mora biti nujna, ker z drugimi, manj invazivnimi preiskovalnimi dejanji ni mogoče odkriti, preprečiti ali dokazati teh kaznivih dejanj, ali bi to bilo povezano z nesorazmernimi težavami. Za izvajanje PPU je vedno potrebna odredba preiskovalnega sodnika, na obrazložen predlog državnega tožilca. Ukrep mora biti sorazmeren cilju in ne sme nesorazmerno posegati v pravice in svoboščine osebe, zoper katero se izvajajo. Odredba za PPU je časovno omejena, podaljšanje pa je mogoče le ob ponovni presoji izpolnjevanja zakonskih pogojev s strani sodišča.
Policija načeloma ne sme izvesti hišne preiskave pri osebi, ki ni osumljena kaznivega dejanja. Hišna preiskava je namreč resen poseg v ustavno zagotovljeno pravico do nedotakljivosti stanovanja in je dovoljena le pod strogo določenimi pogoji, ki jih predpisuje ZKP. Za hišno preiskavo je potrebna odredba preiskovalnega sodnika, ki se izda le, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in da se bodo pri preiskavi našli sledovi tega dejanja, predmeti, ki so bili uporabljeni pri njem ali nastali z njim. Če ti pogoji niso izpolnjeni, hišna preiskava ni zakonita. Lahko se odredi zoper osumljenca ali pa tudi pri drugi osebi, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se pri njej nahajajo sledovi, predmeti ali oseba, povezana s kaznivim dejanjem osumljenca. Torej, hišna preiskava pri tretji osebi, ki ni osumljenca kaznivega dejanja je možna, vendar mora biti povezana z osumljenim in kaznivim dejanjem.
Kje pa smo v vsem tem sedaj mi, kot CI ADSS? Kakšna kazniva dejanja pa lahko nam očitajo? S katerimi osumljenci smo lahko mi povezani? A ni naša aktivnost in dejavnost več kot očitna? Gre za izključno odkrivanje, preiskovanje, analiziranje odkritih nezakonitosti in nepravilnosti, ki jih po potrebi naznanjamo organom preiskovanja in pregona ter drugim pristojnim institucijam, hkrati pa vso aktivnost javno objavimo na naši spletni strani, ker smatramo, da je javnost dolžna biti seznanjena z našimi ugotovitvami in informacijami javnega značaja. Še toliko bolj, ker odkrivamo deviantnosti v družbeno politični sferi, ki se pretežno financira iz državnega proračuna. S tem pa je naša dejavnost še bolj utemeljena.
Zavedamo se, da je drugi strani skrb vzbujajoč naš način delovanja, vendar drugače ne gre. Viri, informatorji, žvižgači, poznavalci razmer, insajderji so eden od naših načinov pridobivanja informacij in dokazov, da lahko nek podatek operativno obdelamo in ocenimo njegovo verodostojnost. Šele nato zadevo peljemo v željeno, potrebno smer. Ker poznamo policijsko kriminalistično delo ekstremno dobro na vseh nivojih, lahko naše delo z viri primerjamo z njihovim delom, kjer imajo posebne sektorje, skupine za kriminalistično obveščevalno dejavnost. Tu neposredno na terenu delujejo z viri, informatorji, tajnimi sodelavci, delavci, pridobljene podatke dokumentirajo kot operativne informacije, ki jih evidentirajo v policijski informacijski sistem z različnimi nivoji dostopa. Do nekaterih lahko dostopajo vsi policisti in kriminalisti, do nekaterih informacij, ki so bolj operativno zanimive in pomembne, pa imajo dostop le izbrani, določeni, predvsem zaradi tajnosti in možnosti odtekanja informacij. Na podoben način delujemo tudi v CI ADSS, našo aktivnost lahko imenujemo namesto kriminalistična, Civilno iniciativna obveščevalna dejavnost. In kar je zelo vzpodbudno, hkrati pa zaskrbljujoče, vedno več je oseb, ki so pripravljeni nuditi informacije o nezakonitostih tistih, zaradi česar obstaja naša CI ADSS, saj imajo dovolj nedotakljivih provrazrednih, ki jim nihče nič ne more, počnejo pa vsem na očeh marsikaj nečednega. Te osebe vidijo v našem delovanju neko upanje, da bodo končno pred roko pravice vsi enaki.
Jasno nam je, da so prav naši viri tisti, ki vznemirjajo in ne dajo spati tistim na drugi strani naših aktivnosti, kar je že jasno nakazala Dominika Švarc Pipan v neposrednem kontaktu z naših predstavnikom, z naslednjo izjavo:
CI ADSS
Vendar naši viri ne počnejo nič nezakonitega, ne izdajajo tajnih podatkov, tajnih dokumentov, izključno posredujejo informacije o sumih nezakonitosti oseb, za katere so seznanjeni, da to počnejo. A ni to po zakonu dolžnost vsakega državljana? Tudi v vseh dosedanjih aktivnostih in objavah smo CI ADSS sledili izključno zakonitostim. Vse naše ugotovitve so podkrepljene z verodostojnimi dokazi in posredovane kot naznanilo ali kazenska ovadba prostojnim institucijam. Tudi politizacija policije, o kateri pišemo, temelji na verodostojnih pričevanjih poznavalcev razmer, dopolnjeni s poslanskimi vprašanji in odgovori ministra za notranje zadeve Poklukarja in njegove službe. Zaskrbljujoč pa je namig vira, “da policija sicer ne more izvajati posebnih preiskovalnih ukrepov in opravljati hišnih preiskav pri predstavnikih CI ADSS, razen če si izmislijo neko kaznivo dejanje in dajo predlog “svojemu” sodniku, kar so že počeli pri Francu Kanglerju.”
Če strnemo, čas bo pokazal, kaj lahko pričakujemo. Glede na to, da ne počnemo nič nezakonitega, prav tako ne počnejo naši viri, ki smo jih zakonsko dolžni zaščititi, preiskovalni organi nimajo nobene zakonske osnove, da zoper nas uvajajo kakršnekoli ukrepe in namesto, da se obremenjujejo z našim delom in od koga pridobivamo relevantne podatke, naj se raje ukvarjajo s tem, kaj so dolžni po uradni dolžnosti preiskovati tudi zoper prvorazredne, ne samo kurje tatove. V svojih vrstah imate dovolj dela, ukvarjajte se s tem.
Ker pa vseeno obstaja možnost, da bodo nezakonito izrabili institut, katerega zastopajo, jih vseeno že vnaprej pozivamo, da si tega ne privoščijo. Kajti zgoraj navedena informacija, da bi lahko zoper nas izvajali posebne preiskovalne ukrepe brez odredbe je skrajno zaskrbljujoča, prav tako podatek o privat vohunski agenciji v policiji njihovega vodilnega uslužbenca. Načrti o hišnih preiskavah pri članih KNOVSA, ki jih je preprečila in ustavila šele sodnica Piškulin, nakazujejo na to, da so zmožni vsega. Vendar na morebitne hišne preiskave k nam ne hodite brez preiskovalnega sodnika in tožilca, ki sta odredbe verificirala, ter GDP in ministra.
CI ADSS
