Vir: google, N1info.si
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je od začetka svojega mandata 23.12.2022 do 10.4.2025 izrekla sedem pomilostitev. Med pomiloščenimi prevladajo tujci, v večini primerov gre za osebe, obsojene zaradi tihotapljenja migrantov. Pomilostitve so vključevale znižanje kazni ali odpustitev preostanka kazni, med drugim za posameznike, kot so Nemanja Kuzmanovič, Valerii Arakcheiev, Ozgur Dogan, Ayhan Ayu, Sashko Sashkov, Samo Količ, Haris Pehlič. Predsednica Musarjeva pri odločanju o pomilostitvah upošteva več argumentov, ki temeljijo na pravnih, humanitarnih in družbenih vidikih. Pogosto se opira na mnenje Komisije za pomilostitve, ki presoja, ali je bila izrečena kazen nesorazmerno visoka v primerjavi z ustaljeno kaznovalno politiko slovenskih sodišč. Pri Samu Količu je bilo navedeno, da je bila kazen znižana, ker je bila višja od običajne prakse za kaznivo dejanje tatvine. Pri pomilostitvi Valeriija Arakcheieve je komisija ocenila, da je bila izrečena kazen pretirana, kar je bil ključni razlog za pomilostitev. Nadalje Musarjeva upošteva osebne okoliščine obsojencev, kot so družinske razmere ali izjemne situacije. Pri Arakcheievu je bila pomilostitev utemeljena z njegovo željo, da se pridruži ukrajinski vojski in pomaga domovini med vojno, kar je bil za predsednico Musar pomemben humanitarni vidik. V nekaterih primerih so bile upoštevane tudi zdravstvene ali socialne razmere obsojencev.
Pri kaznivih dejanjih prepovedanega prehajanja meje (tihotapljenje ilegalcev) je predsednica upoštevala opozorila komisije za pomilostitve o neskladnosti kazenskih sankcij, saj so se kazni za ta dejanja od leta 1994 bistveno zvišale, da so primerljive s kaznimi za hujša kazniva dejanja, kot je npr. uboj. To je bil argument za znižanje kazni Nemanje Kuzmanoviča in Ayhan Aya.
Predsednica Musar močno poudarja pomen spoštovanja človekovih pravic in dostojanstva posameznika, kar se odraža v njenih odločitvah o pomilostitvah. Njen urad je poudaril, da je treba migracijske problematike obravnavati odgovorno in humano, populistično izkoriščanje teh vprašanj po njeno škodi družbi, pravice posameznikov pa je treba spoštovati, ne glede na njihovo poreklo.
Pomilostitev je predsedničina diskrecijska pravica, ki jo izvaja na podlagi Zakona o pomilostitvah in ni zavezana k upoštevanju mnenj sodišč, tožilstva ali Ministrstva za pravosodje, čeprav jih ponavadi upošteva kot pomoč pri odločanju. Vsa pomilostitvena poročila pregleda komisija, ki jo sestavljajo strokovnjaki dr. Dragan Petrovec, dr. Mile Dolenc in Nataša Posel, kar zagotavlja strokovno podlago za pomilostitve.
Pri pomilostitvah tihotapcev ilegalnih migrantov je predsednica upoštevala kontekst kaznivih dejanj. V primeru Arakcheieva je sodišče nasprotovalo pomilostitvi, a je predsednica odločila v njegovo korist, delno zaradi vojnih razmer v Ukrajini. V primeru Ozgur Dogan ni bilo izrecno navedenih dodatnih razlogov, a je bil poudarek na znižanju kazni, ne pa popolni oprostitvi.
Po mnenju kritikov pomilostitve, zlasti tihotapcev ilegalnih migrantov, pošiljajo napačno sporočilo kriminalcem in ogrožajo varnost. Predsedničin urad pa tega ne smatra za ogrožanje varnosti, temveč kot del humanega in odgovornega pristopa. Kljub temu njene pomilostitve ostajajo predmet javnih in političnih razprav, saj nekateri vidijo v tem premehko politiko in prehuman pristop k obravnavi kriminalnih posameznikov v kazenskem sistemu. Pojavljajo se celo namigovanja, da so ta ravnanja finančno podprta s strani Soroša, kot USAID.
Ob vsem navedenem pa se v CI ADSS prvenstveno sprašujemo o smiselnosti in racionalnosti obravnave tovrstnih kriminalcev v samem kazenskem procesu in po drugi strani pomilostitev. Tako policija kot organi pregona v izsleditev in procesuiranje teh oseb vložijo enormno veliko dela, ki posledično s seboj potegne tudi enormna proračunska sredstva. Da sploh izsledijo težko ulovljive organizatorje in sprovajalce ilegalnih migrantov, ki brezsramno in brezčutno izkoriščajo bedo in denar teh ljudi, policija vlaga velike napore, pogosto jim uspe šele z uporabo in izvajanjem Posebnih preiskovalnih ukrepov. To pomeni dalj časa trajajočo prisotnost in aktivnost večjega števila preiskovalcev, dan in noč. Hkrati ne smemo pozabiti in izpustiti ogroženosti in nevarnosti pri obravnavi tovrstnih kaznivih dejanj. Ob tem seveda nastajajo ogromni proračunski stroški, ki so kasneje s pomilostitvijo takšnih oseb izničeni in popolna izguba za državo. Zanima nas, ali se kdo od odgovornih sprašuje v tej smeri?
Ali obstaja možnost, da predsednica s pomilostitvijo tihotapcev ilegalnih migrantov izpusti potencialnega terorista, ki bo kasneje izvršil masaker nekje na našem ozemlju ali v bližini? Seveda obstaja možnost, še posebej zato, ker povečini gre za osebe iz tretjega sveta, ki so v današnjem času najbolj potencialni kandidati za takšna dejanja. Tudi tukaj nas zanima, ali se je kdo od odgovornih vprašal v tej smeri?
CI ADSS
