Vir: google, 24ur.com, Darko Muženič, direktor NPU
CI ADSS smo pri naših operativnih aktivnostih na podlagi virov in dobrih poznavalcev razmer v aferi Litijska 51 ugotovili naslednje:
Nacionalni preiskovalni urad (NPU), ki ga vodi Darko Muženič, sicer politično nastavljen vodja urada in prijatelj predsednika vlade Roberta Goloba, je v začetku tedna zaključil predkazenski postopek nakupa nesojene sodne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani, ki ga je vodil od začetka prejšnjega leta. Postopek sta vodila policistka Jasna Fikfak in Gregor Izda, pod trdo roko njunega šefa Muženiča.
Darko Muženič je v ekskluzivni izjavi za javnost pompozno oznanil, da so zaključili leto dni trajajoč postopek in na Specializirano državno tožilstvo podali kazensko ovadbo za štiri fizične in eno pravno osebo. Pri tem je poudaril, da jih sumijo dogovarjanja in prilagajanja besedila nekega javnega poziva za zbiranje nezavezujočih ponudb, kar naj bi botrovalo, da je pogojem najbolj ustrezala prav stavba na Litijski cesti 51 v Ljubljani. Ni torej šlo za noben zavezujoč poziv, prav tako ne za postopek javnega naročila, ki ima svoje omejitve in pravila v Zakonu o javnem naročanju. Še več, pogovore z Upravnim sodiščem, za katero so na pravosodnem ministrstvu iskali ustrezne prostore, so vodili izključno v kabinetu tedanje ministrice Švarc Pipanove. Izključno ona je načrte za zagotovitev ustreznih pogojev in scenarijev predstavljala poslancem na seji Odbora za pravosodje. Prav ona je s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem, ob asistenci svojega državnega sekretarja Igorja Šoltesa ter državnih sekretark Saše Jazbec in Gordane Pipan, na številnih sestankih zahtevala sredstva za nakup prav stavbe na Litijski 51. Izkazalo se je, da je ključne politično-operativne vzvode za pohitritev nakupa stavbe, vlekel nekdanji glavni tajnik stranke Socialni demokrati Klemen Žibret. Zanimivo je, da na nobenem od sestankov ni sodeloval nihče od uradnikov Ministrstva za pravosodje.
Uradniki opozarjali in dočakali pogrom
Vpogled v dokumente in časovnico poteka aktivnosti pri nakupu stavbe na Litijski kaže, da je Ministrstvo za pravosodje poleti 2023 objavilo javni poziv za zbiranje nezavezujočih ponudb, kar je v skladu z zahtevami Notranjerevizijske službe, ki jih je potrdila nekdanja ministrica Švarc Pipanova. Na podlagi tega je podjetje JHP d.o.o., ki je sicer blizu stranki SD, izdelalo dokument identifikacije investicijskega projekta. Dokument je imela Švarc Pipanova na mizi od konca avgusta 2023, nekaj mesecev pred nakupom. Od vodstva svojega Sekretariata je Švarc Pipanova oktobra 2023 zahtevala, da se nemudoma pristopi k pripravi cenitev zemljišč, ki jih ima v upravljanju pravosodno ministrstvo, z namenom, da se jih proda in zagotovi vsaj del sredstev za nakup stavbe na Litijski cesti 51. Zahtevala je še, da se skupaj z Ministrstvom za finance pregledajo možnosti zagotovitve proračunskih sredstev. Zaposleni na Ministrstvu za pravosodje so namreč ves čas opozarjali, da sredstev za nakup katere koli stavbe za potrebe pravosodnih organov ni na voljo. Švarc Pipanova je namreč pred tem svoje simpatije izkazala do stavbe družbe IMP, d.d., katere lastnik je razvpiti vidni član SD Stojan Nikolič. Nakup te stavbe bi naj bil v načrtu kot naslednja investicija ekipe SD-ja na pravosodnem ministrstvu.
Nihče od uradnikov, ki so jih celo leto preganjali, kot kaže dokumentacija, tudi nikoli ni sodeloval na teh sestankih in tudi ni predlagal nakupa stavbe na Litijski. Aktivnosti za nakup so se vodile izključno na ravni najvišjih politikov Švarc Pipanove, finančnega ministra Klemna Boštjančiča in državnih sekretarjev. Boštjančič se je pred časom tudi grdo zlagal, ko je dejal, da na njegovem ministrstvu za nakup te stavbe do decembra 2023 niso vedeli ničesar, a se je kasneje izkazalo, da si je to preprosto izmislil. Uradniki so celo pisno opozarjali na tveganja hitrega nakupa, ki sta ga dogovorila Švarc Pipanova in Klemen Boštjančič. V že tako aktivno medsebojno korespondenco se je operativno aktivno vključeval tudi Klemen Žibret. Eno ključnih vlog pri zagotovitvi proračunskih sredstev pa je odigral vodja Boštjančičevega kabineta Klemen Babnik.
Nelogičnosti in sprenevedanja v očitanem »dogovarjanju uradnikov« s prodajalcem
NPU je po nekaj več kot letu dni zaključil preiskavo suma kaznivih dejanj pri nakupu stavbe na Litijski 51 v Ljubljani. V ovadbi, ki so jo podali na Specializirano državno tožilstvo, so navedli, da sta dva osumljena uradnika poskrbela in besedilo javnega poziva za zbiranje nezavezujočih ponudb priredila, da je pogojem najbolj ustrezala prav stavba na Litijski cesti 51 v Ljubljani. Spomnimo, da so na ta nezavezujoč javni poziv, kot obliko pregleda ponudbe trga poslovnih nepremičnin, ki jih v Ljubljani podobno kot stanovanj, že leta primanjkuje, ponudbe poslale tri podjetja. Poleg Vežnaverjevega podjetja Rajski vrt d.o.o, še podjetje Monetic d.o.o. s ponudbo stavbe nekdanje blagovnice Metalka in družba Kompas Shop d. d. za poslovne prostore Midas. Gre torej za nezavezujoče ponudbe, ki bi naj dali informacije o stanju ponudbe na trgu poslovnih nepremičnin v Ljubljani. Rajski vrt d.o.o. je posredoval ponudbo tudi na pred tem objavljen nezavezujoč javni poziv Ministrstva za javno upravo. Naši viri pa pravijo, da nakupa stavbe sploh ni bilo v nobenem dokumentu, niti v letnem programu dela in ne v proračunskih dokumentih. Pritiski na iskanje primernih stavb in proračunskih virov za nakup so se vršili s strani tedanje ministrice Švarc Pipanove, kar pa Muženičevega NPU očitno ni zanimalo. Še več, očitno so namenoma spregledali celo vrsto dejstev, ki njihove »celoletne preiskovalne napore« postavlja pod resen vprašaj.
Logičen vpogled v izvedene postopke in zakonsko določene pristojnosti pokaže, da se uradniki niso mogli odločati o nakupu te stavbe. Prav tako niso imeli nobenih vzvodov za zagotovitev za to potrebnih proračunskih sredstev. To je v izključni pristojnosti finančnega ministra in vlade. Slednji so ob seznanitvi z vsemi dejstvi, dokumentacijo o stavbi, njeni vrednosti in vsem drugem, kar je imel namreč Boštjančič že dlje časa na mizi, izvedli najprej nezakonito prerazporeditev proračunskih sredstev iz proračunske rezerve v višini 6,5 milijona evrov, nato pa na sejah vlade v pičlih treh dneh med božično-novoletnimi prazniki poskrbeli za sprejem vseh formalnih odločitev, da se ta nakup izvede v zadnjih dneh leta 2023. Na nezakonitost ravnanja je najprej opozorila notranja revizorka na pravosodnem ministrstvu, nato še Računsko sodišče RS v svoji ločeni reviziji. Slednji so bili po besedah predsednice Računskega sodišča RS Jane Ahčin v zvezi svojih ugotovitev deležni najhujših pritiskov v zgodovini, s strani vlade so jim bila odvzeta celo namenska proračunska sredstva, ki zagotavljajo njihovo neodvisno in nemoteno delovanje. Pogrom se je zgodil tudi nad notranjo revizorko Suzano Hötzl. Uradniki, ki so jim očitali nezakonita ravnanja in celo protipravno premoženjsko korist, beri krajo, v višini 3,4 milijona evrov, so dokumentirano opozarjali na tveganja, nekdanji generalni sekretar je celo ukazal ustavitev vseh postopkov za nakup te stavbe, nakar je sledil ukaz »iz vrha« – Švarc Pipanove in Boštjančiča, ki sta dogovorila potrebna sredstva in na ravni Vlade uredila zaveze za zakup.
Uradniki so nato padli v politično nemilost in pregon policije. Sedaj le še dva bremenijo kaznivega dejanja in ravnanja, ki pa glede na navedeno, sploh nimata veze in vpliva na kasneje sprejete odločitve politike. Kakšno vlogo bi naj imela osumljena uradnika na odločitve politikov prav tako ni jasno. Muženič jima pripisuje takšno vlogo, ki ju postavlja nad pristojnosti ministrov in vlade, kar je naravnost smešno.
In še končen logični premislek – v kolikor sta se osumljena res dogovarjala s prodajalcem Sebastijanom Vežnaverjem in favorizirala nakup te stavbe, zakaj potemtakem Vežnaver ni imel urejenih niti osnovnih dokumentov, ki bi mu omogočilo breztežavno prodajo svoje stavbe? Na potrebne dokumente bi ga po Muženičevo skrajno usklajena in očitno strokovno dovolj podkovana uradnika vendarle pravočasno opozorila? Izkazalo se je namreč, da Vežnaver v času, ko sta Švarc Pipanova in Boštjančič forsirala nakup stavbe, sploh ni izpolnjeval pogojev za prodajo. Predložil ni namreč temeljnih dokumentov, ki jih po zakonu mora. To je dostavil šele trenutek pred podpisom pogodbe. Če bi se uradniki z njim usklajevali, bi bilo logično, da prodajalcu pač pravočasno sporočijo kaj vse za prodajo nepremičnine državi potrebuje. Je pa vrh politike, očitno Švarc Pipanova in Klemen Babnik, poskrbel za hitro zagotovitev vseh potrebnih dokumentov, Klemen Boštjančič in Klemen Babnik, šef njegovega kabineta, pa za proračunsko-vladne telovadbe in seveda davkoplačevalski denar. Enemu od osumljencev Muženič tudi pripisuje vlogo vodje projekta, kar prav tako iz dokumentov kaže, da ne drži! Ob tem pa vse kaže, da se je političnim akterjem in Muženiču na koncu zelo mudilo, saj niso uspeli zaslišati vseh osumljencev, enega od teh pa so na koncu vrgli v vroč kotel. Viri pravijo, da bi jih v primeru izvedenega zaslišanja najverjetneje sesul, saj je znan po svojih izjemni natančnosti in strokovnosti, predvsem pa po zbranih neovrgljivih dokazih zoper glavne akterje.
Vežnaver se je na novico o kazenski ovadbi za medije odzval takole: »To je posilstvo prava. Nikoli v življenju nisem imel nič z nobenim od soobtoženih, prvič sem ju videl na televiziji. Sam si bom dal lisice na roke, če sem karkoli imel s temi ljudmi!”
Zakaj takšni zaključki in ravno v tem času?
Zaključki predkazenskega postopka so več kot očitno politično motivirani. Informacije naših virov o poteku predkazenskega postopka so namreč kazale na takšen razplet, saj je vodja postopka Jasna Fikfak nekatere osumljence ob zasliševanjih celo »prepričevala«, da naj kar pozabijo na to, da bi bila Švarc Pipanova in Igor Šoltes karkoli odgovorna, saj da sta se izrekla, da o ničemer nista vedela ničesar. Halo? Če si torej prave politične barve in se ničesar ne spomniš, kljub javnim izjavam o nakupu, samohvali o super hitrem in gospodarnem nakupu ter podpisu vse investicijske dokumentacije in končno tudi kupoprodajne pogodbe, si pred preiskovalnimi in pravosodnimi organi v Sloveniji pač zaščiten.
Vir: CI ADSS
Zaključki so prav tako enoznačni, saj je Specializirano državno tožilstvo pred meseci prejelo izjemno obsežno in z dokazi podkrepljeno kazensko ovadbo zoper Švarc Pipanovo in Klemna Boštjančiča, ki smo jo podali prav CI ADSS. Švarc Pipanova se zanaša na trenutno policijsko odločitev, ki pa očitno ni upoštevala in tudi ni uporabila ali je celo zatajila ključne zadeve v tem procesu.
Takšni zaključki predkazenskega postopka so za aktualno oblast prav v tem času seveda izjemnega pomena. V teh dneh se znova bije boj med kabinetom predsednika vlade in uradom predsednice republike Pirc Musarjeve glede predloga guvernerja Banke Slovenije. Kot je znano, si vladajoča koalicija na predlog finančnega ministra Boštjančiča, želi prav njegovo državno sekretarko Sašo Jazbec. Slednja pa je pustila globoke sledi v aferi Litijska, saj je prav ona sodelovala na vseh ključnih sestankih in koordinirala aktivnosti za zagotovitev proračunskega denarja. Še več, na prijateljskih kosilih z določenimi posamezniki iz pravosodnega ministrstva je, kot zatrjujejo naši viri, dogovarjala kako in na kakšen način se bo posel izpeljal. »Nerazjasnjene« vloge pri tem poslu bi jo seveda ovirale na pohodu na vrh nacionalnega bančnega regulatorja. O njeni vlogi pri nakupu stavbe na Litijski je po naših informacijah dobro seznanjena tudi predsednica Musarjeva, kar je med vrsticami v javnosti tudi večkrat nakazala.
Vir: CI ADSS
V CI ADSS se sprašujemo, ali bo kdo od odgovornih (NPU, SDT, policija) po prebranem vsaj malo razsvetljen in uvidel napake in zmote (namerne) pri preiskavi afer Litijska 51? Če obstaja pravna država, bi morali zvoniti vsi zvonovi in že danes, ne jutri, dopolniti kazensko ovadbo s pravimi osumljenci. Pustimo se presenetiti.
CI ADSS
