ABSURDNA TOŽILSKA ZAVRŽBA – KAKŠNO SPOROČILO POŠILJA OKROŽNO DRŽAVNO TOŽILSTVO V MARIBORU DRŽAVLJANOM? ALI TOŽILSTVO PO NOVEM ZAGOVARJA OSUMLJENCE NAMESTO OŠKODOVANCE?

Vir: google, Bakos.si

V CI ADSS smo prejeli tožilski dokument od osebe, ki je zaenkrat ne bomo imenovali (podatki so nam poznani), gre za sklep o zavržbi kazenske ovadbe, ki jo je spisala Policijska postaja Šentilj, dne 13.8.2024 in podala na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru. Osumljenec iz celjskega območja je bil na podlagi kazenske ovadbe PP Šentilj utemeljeno osumljen kaznivega dejanja Zalezovanja po členu 134.a/I KZ-1 RS. Vendar je Okrajna državna tožilka Nina Židanik ocenila, da v danem primeru ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje in kazensko ovadbo v celoti zavrgla.

Ob prebiranju in analiziranju dokumenta nismo mogli mimo absurdnosti tožilkine odločitve, da zadevo zavrže, saj so dokazana dejanja osumljenca pri oškodovanki nesporno povzročila občutek strahu, prizadetosti in prestrašenosti. V nadaljevanju navajamo vse očitke zalezovanja, ki so bili očitani osumljencu:

• Dne 27.2.2024 je oškodovanki na Viber poslal fotografijo, na kateri stoji pred njihovo hišo v Šentilju in v roki drži več papirjev,
• Poslal ji je fotografijo, kako pred njihovo hišo urinira,
• Poslal ji je povezavo na pesem Miroslava Iliča: smej se smej,
• Dne 2.3.2024 ji je na aplikacijo Viber poslal video posnetek iz gostinskega lokala, na katerem se sliši pesem Zombie,
• Poslal ji je fotografijo, na kateri sta vidna dva moška, ki sedita v avtomobilu, nad njima pa napis: Sine, traže te ovi iz banke,
• Sprejela je klic iz neznane telefonske številke, pa jo je moški glas na drugi strani nagovoril: Kako si? Ko je vprašala, kdo je, ji je odgovoril: Znaš, ko je, zaradi česar je klic prekinila in številko blokirala.
• Poskušal jo je kontaktirati preko messengerja, kjer ga je tudi blokirala,
• V mesecu marcu 2024 je preko kamere pred njihovo hišo videla, da se tam nahaja osumljenec v avtomobilu in glasno hupa,
• Konec meseca aprila 2024 jo je osumljenec poklical na službeni telefon in ji dejal, da je pred vrtcem in naj pride ven, kar je odločno zavrnila,
• Dne 22.5.2024 so jim zagorela garažna vrata na naslovu bivanja, vzrok požara ni bil ugotovljen, jo pa je osumljenec pet dni kasneje poklical v službo in dejal: Pridi ven, ker te čaka dostavna služba, da ti dostavijo olje in sončne kreme, da se ne boste ti in tvoja družina sežgali, ob čemer se je glasno smejal,
• Naslednjega dne jo je osumljenec ponovno poklical v službo, ko pa ga je seznanila, da klic snema, je rekel, da je pomota in klic prekinil.

V slabih treh mesecih je torej prišlo do vsaj enajst evidentiranih in prijavljenih primerov zalezovanja oškodovanke. Dikcija Zalezovanja pravi, da kaznivo dejanje stori tisti, ki drugega ali njegovega bližnjega s ponavljajočim se opazovanjem, zasledovanjem ali vsiljivim prizadevanjem vzpostavitve stika zalezuje in pri njem ali njegovem bližnjem povzroči prestrašenost ali ogroženost. Gre za naklepno dejavnost storilca, sestavljeno iz ponavljajočih se ravnanj, ki se odraža s trajanjem vzdrževanja prepovedanega stanja zoper oškodovanca. Kaznivo dejanje je dokončano, ko se pri zalezovani osebi pojavijo posledice, kot so prestrašenost, ogroženost, trajen občutek strahu in neprijetnosti.

Kljub vsemu navedenemu je tožilka Nina Židanik ocenila, da na podlagi vseh opisanih ravnanj osumljenca ni moč zaključiti, da predstavljajo dlje časa trajajoče in ponavljajoče se zalezovanje, kar je zakonski znak naznanjenega kaznivega dejanja. Ugotovila je, da je nedvomno osumljenec z oškodovanko poskušal vzpostaviti stik proti njeni volji, zaradi česar je bila prestrašena, vendar je število njegovih telefonskih klicev in poslanih sporočil ter “zgolj dvakratni obisk” na njenem naslovu bivanja v roku treh mesecev premalo za kriterij dalj časa trajajočega in ponavljajočega se zalezovanja. Ob tem pa celo poudarja, da kazenski pregon predstavlja skrajno sredstvo družbenega odzivanja na protipravna ravnanja posameznikov, pri čemer po njenih ugotovitvah osumljenčevo ravnanje v konkretnem primeru ne izkazuje takšne stopnje nevarnosti, ki bi upravičevala kazensko intervencijo. Oškodovanko je pozvala, če se z odločitvijo o zavrženju ovadbe ne strinja, ima pravico, da sama začne s kazenskim pregonom zoper osumljenca.

Soprog oškodovanke (podatki so nam poznani) se je na predstavljeno zavržbo kazenske ovadbe odzval zelo burno, saj ni mogel skriti razočaranja nad odločitvijo tožilke in je na elektronsko pošto Okrožnega tožilstva v Mariboru posredoval dve elektronski sporočili, v katerih jih “slikovito” seznanja, kaj si misli o njihovi odločitvi.

Tudi v CI ADSS smo neprijetno presenečeni nad odločitvijo ODT v Maribor, da ovadbo zavrže, saj smo še dodatno seznanjeni, da bi naj navedeni osumljenec še danes nadaljeval z nezakonitostmi,  o čemer se bomo v prihodnosti podrobneje seznanili.

Kakšno sporočilo pošilja Okrožno državno tožilstvo v Mariboru s tem primerom javnosti? Sprašujemo se, na čigavi strani je pravosodje? Čeprav v CI ADSS strokovno in celovito obvladujemo kazensko zakonodajo in pravo, bomo očitno primorani ponovno predelati te “bukve”, da preverimo, ali po novem tožilstvo zagovarja osumljence in ne oškodovance. Ali so oškodovanci še sploh primerno zaščiteni od institucij, ki bi jih morale po uradni dolžnosti zavarovati in poskrbeti za pravičnost in resnico? Ne bodimo presenečeni, ko bodo oškodovane osebe pričele jemati zakon v svoje roke.

CI ADSS smo na ODT v Mariboru posredovali elektronsko sporočilo, v katerem od njih želimo izvedeti razlog te nesprejemljive odločitve o zavržbi ovadbe.

CI ADSS